Ponedeljek, 08 avgust 2022
Iskanje

SLOVENKA V PARLAMENTU: Trenutek resnice

26. jul. 2022 | 18:00
    Dark Theme

    Naenkrat, v razbeljenem poletju, je vroče postalo vprašanje slovenskega predstavnika v italijanskem parlamentu. Od izvolitve Marije Bernetič v poslansko zbornico leta 1963, pred skoraj šestdesetimi leti, smo Slovenci v Italiji po drugi svetovni vojni neprekinjeno zastopani v parlamentu in lahko računamo, da je naš glas v vrhu države slišan. Včasih tudi uslišan.

    Obdobja Maria Draghija na vladi – človeka z uglednim imenom na mednarodnem parketu, ki, kar se ugleda tiče, med aktualnimi politiki v Italiji nima konkurence – je za zdaj konec. Italijanske državljane čakajo 25. septembra predčasne volitve, iz njih pa bo prvič izšel »skrčen« parlament. Poslancev bo po novem 400 (doslej 630), izvoljenih senatorjev 200 (doslej 315). Furlanija - Julijska krajina bo poslala v Rim le še osem poslancev (doslej 13) in štiri senatorje (doslej sedem). Matematika je neizprosna. Za vse, ki bi radi (prvič ali ponovno) sedli v parlament, mesta v njem ne bo. Politične stranke ne bodo mogle uresničiti ambicij vseh svojih mož in žena, ki hrepenijo po kandidaturi. Bodo pa v »skrčeni« parlament še naprej poslale Slovenca?

    Vprašanje je lahko oprijemljivejše. Bo Demokratska stranka – na podlagi svoje tradicije in tradicije predhodnic – med svoje kandidate uvrstila dosedanjo senatorko, tržaško Slovenko Tatjano Rojc in ji, predvsem, omogočila izvolitev? To pomeni, da se tokrat ne bi smela ponoviti tvegana igra izpred štirih let, ko je prvi strankin izbranec Tommaso Cerno premagal protikandidata desne sredine v Lombardiji in prepustil mesto v senatu drugi na strankinem seznamu, Tatjani Rojc.

    Ravnanje slovenske senatorke, ki je na volitvah leta 2018 nastopila s predznakom neodvisne kandidatke, je zadnja leta kazalo na to, da demokrati z njo mislijo resno tudi v prihodnji zakonodajni dobi. Na začetku, decembra 2019, je bil njen vpis v Demokratsko stranko. Zagotovila te vrste je nekaj časa kasneje izrekel strankin deželni sekretar Cristiano Shaurli. Tatjana Rojc, edina senatorka Demokratske stranke v Furlaniji - Julijski krajini, je z enako pozornostjo, kot jo namenja Slovencem, aktivna na vsem deželnem ozemlju. Na terenih in v senatu zagovarja interese vseh. Njeno komuniciranje z italijansko javnostjo je skoraj vsakodnevno, s svojimi sporočili kritično in tudi polemično obdeluje politične nasprotnike. Stranka zato lahko pričakuje, da je tudi v očeh italijanskih volivcev naravna kandidatka za parlament.

    Jasen, glasen signal Demokratski stranki – njenemu državnemu vodstvu – pa mora priti takoj iz slovenske manjšine (tudi iz Ljubljane). Z angažmajem, kakršnega doslej nismo še videli, saj je v igri obstanek Slovenca v parlamentu, mora slovenska narodna skupnost v Italiji – vse njene družbene in politične komponente, od krovnih organizacij dalje – z učinkovitim pritiskom na stranko sekretarja Enrica Lette poiskati pot do rezultata. Eden boljših argumentov, ki jih manjšina ima, je angažiranje vseh njenih sredin, zato da bodo Slovenci na voliščih podprli Tatjano Rojc. Ni treba posebej razlagati, zakaj bodo samo za slovenskega parlamentarca imeli interesi manjšine prioritetno mesto in kakšne utegnejo biti posledice močne uveljavitve desničarskega bloka. Odkod stranka Fratelli d’Italia Giorgie Meloni je vsem znano, izkušnje imamo v Trstu.

    Že v prihodnjih dneh bo jasno, če Demokratska stranka stavi na Tatjano Rojc. To bo trenutek resnice zanjo, a tudi za slovensko manjšino.

    Če želite komentirati, morate biti registrirani