Z današnjo glasbeno rubriko se ponovno vračamo v Anglijo, točneje v West Midlands, od koder je doma angleška brit-pop in indie rock skupina The Charlatans. Bend je letos izdal že svojo enajsto ploščo Who We Touch.
Zasedbo je proti koncu osemdesetih sestavil basist Martin Blunt; zraven so priskočili še pianist Rob Collins, kitarist John Baker, bobnar Jon Brookes in pevec Baz Ketley, katerega je kmalu nato zamenjal Tim Burgess. Leta 1990 je bend izdal svoj prvi single Indian Rope, to je bil tipičen indie rock komad, ki je pa je publiko prijetno presenetil. Collinsa in ostale je tako kontaktirala velika glasbena založba Situation Two in skupini ponudila glasbeno pogodbo. Istega leta je prišel na dan prvenec Some Friendly in skupina se je odpravila na krajšo glasbeno turnejo v Združene države Amerike. Pred odhodom pa je bend moral spremenit svoje ime v The Charlatans UK, zaradi že obstoječe zasedbe iz šestdesetih z istim imenom The Charlatans.
Naslednjega leta je kitarist Baker zapustil fante, na njegovo mesto je stopil Mark Collins. Z novim kitaristom je bend ustvaril album Between 10th and 11th, ki pa ni doživel zaželenega uspeha in ravno tako naslednji Up To Our Hips.
The Charlatans je bilo ime četrti plošči, ki je leta 1995 ponovno dvignila bend na prvo stopničko angleških glasbenih lestvic. V naslednjih letih so Burgess in ostali izdali kar nekaj plošč, avgusta letos pa je prišla na vrsto enajsta Who We Touch. Ob dvajsetletnici prvega albuma, se je skupina odločila za dvojno ploščo!
Prva plošča vsebuje deset komadov, medtem ko na drugi zasledimo demo verzije pesmi, prisotnih na prvi zgoščenki. Album otvarja tipični Charlatans komad Love Is Ending, nato je na vrsti nekoliko anonimna My Foolish Pride, ki pa poslušalca uvede v enega najboljših komadov plošče Your Pure Soul. Plošča se nadaljuje s kritično Smash The System in nekoliko hitrejšo Sincerity. Pred koncem lahko zasledimo še pop-rock komadu When I Wonder, in bolj psihedeličnim Oh!, You Can Swim in Sing The Body Eclectic.