»La Cage aux Folles« je homoseksualna zgodba o uspehu

La Cage aux Folles oziroma mednarodna zgodba o uspehu. Začela se je leta 1973 v gledališču v Franciji z istoimensko komedijo, ki jo je napisal Jean Poiret, nadaljevala se je leta 1979 na filmskem platnu s francosko-italijanskim filmom, ki so ga v italijanščini naslovili Il vizietto, ter se zaokrožila v ZDA ob desetletnici gledališke uspešnice z muzikalom, ki sta si ga zamislila Jerry Herman (glasba-teksti) in Harvey Fierstein (libreto).
V vseh inačicah je delo poželo pohvale, nagrade in navdušen odziv občinstva, verjetno pa se je najbolj zapisal v splošen spomin film, ki ga je režiral Edouard Molinaro in v katerem sta odlično zaigrala Michel Serrault in Ugo Tognazzi.
V ZDA so musical ponovno postavili na oder leta 2010, italijanska inačica pa v tej sezoni osvaja gledalce v številnih mestih. Vse do 5. februarja tudi tržaške, saj je postavitev v režiji Massima Romea Pipara z Massimom Ghinijem in Cesarejem Boccijem v nosilnih vlogah pristala v Rossettiju.
Med glavnimi razlogi za uspeh je nedvomno vsebina. Gre za ironično in z lahkotno roko podano pripoved o istospolnem moškem paru, ki vzgoji sina, sad kratke hetero zveze enega od dveh, vendar se mladenič odloči za poroko z dekletom (»le kje sva zgrešila«, se užaloščeno sprašuje Albin, »ženski pol« para), in to z dekletom desničarsko-konservativnega očeta.
Stvar se zaplete, ko želijo dekletovi starši spoznati fantove, a kaj ko gre za povsem nekonvencionalen par, ki med drugim živi od nočnega lokala za transvestite v mondenem Saint Tropetju.