Osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v Gorici je 8. februarja v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici potekala pod organizacijskim okriljem Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij potekala v Kulturnem centru Lojze Bratuž, vzdušje šestdesetih let prejšnjega stoletja pa so pričarali igralci in pevke, ki so v režiji Jasmin Kovic obudili spomin na petdesetletnico slovenske popevke.
Cecilia Blasutig, Mairim Cheber, Marko Brajnik, Tadej Lukman, Matej Pintar so nas na stiliziran informativno poučni način s slikovito podanimi anekdotami seznanili s temeljnimi definicijami o popevki, šansonu, jazzu in drugih dejavnikih, ki so vplivali na razvoj te glasbene zvrsti. Gojenke Glasbene matice, Marta Donnini, Kristina Frandolič, Alessia Peressini pa so ponudile svoje žametno božajoče in prodorne glasove, ki so čarobno zapolnjevali prostor in povsem ujele lepoto pesmi. Mentorica pevk in violončelistka Andrejka Možina je z Aleksandrom Vodopivcem priredila pesmi, ob tem pa tudi občuteno zapela. Za klavirsko spremljavo je poskrbel Aleš Ogrin, občinstvo pa so s svojimi glasovi očarale tudi pevke Dekliške vokalne skupine Bodeča neža. Že tako bogato dogajanje so zaokrožili plesni dodatki v izvedbi Stefanie Beretta in Denija Drnovščka v popolno sinergijo razpoloženja te polpretekle zgodovine.
Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja, ki so jih za svoje ustvarjalno delo prejeli skladatelj, jezikoslovec in etnograf Pavle Merkù ter Kulturni dom in Kulturni center Lojze Bratuž iz Gorice.
Slavnostna govornica je bila letos, kot pred 17 leti, novinarka Erika Jazbar, ki je med drugim opozorila na pomen, ki ga za slovensko narodno skupnost v Italiji imajo njene poklicne ustanove, dalje je pozvala k večjemu oplajanju z Ljubljano in ne samo s primorskim delom Slovenije, poudarila pa je tudi potrebo po večjem medsebojnem spoštovanju ter opozorila na pomen jezika, na katerem pademo ali se razvijamo. Zlasti pa moramo biti ponosni na tisto, kar zmoremo narediti in pokazati sami, v lastni produkciji, je poudarila govornica, ki je kljub kančku cinizma in realizma ohranila optimizem iz mladih let, saj verjame, da je naša skupnost sposobna se spraviti na noge.