»Ko bi Slovenija imela Togliattija ...«

Čez slaba dva meseca bo dopolnil 101. leto. Ob obletnici slovenske neodvisnosti je bil v Hamburgu na odprtju razstave Zadnji pričevalci, spomini internirancev italijanskih fašističnih taborišč v koncentracijskem taborišču Neuengamme. »Kot stoletnik, kot človek, ki je preživel koncentracijsko taborišče, pravim, da ne pomaga nobena ekonomija, nobena stranka, ne leva ne desna, samo ljubezen še velja!« je povedal.

»To prinese sprememba zraka, hrane in spanja, najbolje bi bilo, če bi ostal doma,« potoži pisatelj Boris Pahor novinarki Dela Barbari Kramžar, ki ga je intervjuvala za Sobotno prilogo. Kljub svojim stotim letom pa je Pahor tudi v Hamburgu, kamor ga je povabil slovenski častni konzul Jan Philipp Reemtsma v sodelovanju z Moniko Pemič z Inštituta za slavistiko hamburške univerze in slovenskim veleposlaništvom v Berlinu, osupljal s svojo vzdržljivostjo. Pa tudi z znano upornostjo, zaradi katere tudi tokrat ni prizanašal ne levim ne desnim, ne tistim zgoraj niti drugim spodaj. Pahor v intervjuju pravi, da rdeča zvezda v boju proti fašizmu in nacizmu ni bila simbol komunizma, temveč simbol osvobodilnega boja. Pisatelj je takratnemu slovenskemu premieru Janezu Janši očital, da greši, ko organizira spominske slovesnosti skupaj z Novo Slovenijo, brez rdeče zvezde in organizacije TIGR, glede zadnjih dogajanj z Janšo pa obsoja, »da so ga tako nesramno in hote vrgli.« Glede zgodovinske sprave bi se morala Slovenija po Pahorjevem prepričanju zgledovati po vodji KPI Palmiru Togliattiju, ki je kot italijanski povojni minister razglasil amnestijo za fašiste. »Ni šlo za pozabo, temveč za reševanje države Italije. In to je naredil komunist,« poudarja še v intervjuju za Sobotno prilogo Boris Pahor. Dodaja, da so svoj čas v Trst prišli predstavniki nekdanjega italijanskega komunizma in neofašizma, pobotali so se, a niso izrekli besede o fašizmu v Trstu, čeprav se je tam rodil. V mislih ima srečanje med Lucianom Violantejem in Gianfrancom Finijem.