»Skupni sovražnik: to je edino, kar nas še združuje«

V predstavi Čarobna gora, ki je do 9. novembra na ogled na velikem odru tržaškega Kulturnega doma, nastopa tudi prvak ljubljanske Drame Igor Samobor. V gledališki obdelavi romana Thomasa Manna pooseblja filozofa Lodovica Settembrinija, ki se v drugem dejanju izkaže v napetem dialogu z drugo zvezdo ljubljanskega teatra - Markom Mandićem.
Igor Samobor je član igralskega ansambla SNG Drama že dobrih trideset let, lani pa je v osrednji slovenski gledališki hiši prevzel tudi vlogo ravnatelja. Predvsem pa je Samobor po mnenju mnogih eden najboljših slovenskih gledaliških in filmskih igralcev zadnjih desetletij. O tem pričajo tudi res številne nagrade, ne nazadnje Borštnikov prstan, ki ga je prejel leta 2012. Njegov obisk v tržaškem teatru smo izkoristili za krajši pogovor o filmu Razredni sovražnik; v prvencu Roka Bička igra namreč vlogo strogega profesorja nemščine, ki mu je »navrgla« kar nekaj novih nagrad. Film se v teh tednih poteguje za evropsko filmsko nagrado lux, na ogled pa je tudi v italijanskih kinodvoranah, kar se slovenskim celovečercem ne dogaja ravno pogosto; Razredni sovražnik je namreč šele drugi film v zgodovini slovenskega filma, ki je doživel italijansko sinhronizacijo.
Kako si razlagate tako izrazit uspeh filma Razredni sovražnik?
»Predvsem mislim, da film zelo natančno govori o trenutni družbeni situaciji v celem zahodnem svetu. O drugih kulturah si ne upam govoriti, ker jih ne poznam dovolj, o zahodni civilizaciji pa prav gotovo. Če film in ta šolski razred gledamo kot metaforo, potem vidimo, da so noter raznorodni ljudje, ki se seveda združijo zoper nekega skupnega sovražnika. To je edino, kar nas še združuje: zmeraj si nekoga poiščemo, proti nekomu zlijemo svoj gnev ali svoje strahove. Predvsem je pa to razred, ki ne ve, kaj bi sam s sabo. Sklepne besede tega profesorja, ki ga jaz igram, so: vi ste tukaj, ne veste, kaj bi jedli, kakšno glasbo bi poslušali, kaj bi sploh počeli v življenju ... kako bi se lahko sploh pogovarjali in razmišljali o temeljnih stvareh? Vi se utapljate v reki in se oprijemljete vsakega debla, ki priplava mimo, ampak to deblo potuje z istim tokom kot reka. To je metafora in sporočilo filma.«