Film, ki nas sili v smeh

Massimo Alberti se je pred leti postavil na svoje noge in odprl gostišče, a z ekonomsko krizo so prišle tudi prve hujše težave in posel mu ne gre več tako od rok kot v preteklosti. Njegova sestra Adriana mu ni v veliko pomoč. Tako kot že njun oče je tudi ona prepričana, da je Massimo absolutno nesposoben in da se mu bo v vsakem primeru zataknilo, ne glede na to, česa se bo lotil ...
V že itak nadvse zapleteno družinsko situacijo se vmeša tudi Adrianin mož, ki skuša Massimu odnesti polovico bed & breakfasta, se pravi še zadnji del dediščine, ki jo je sin podedoval po očetu.
Kljub težavam in davkom, ki jih mora v kratkem plačati, skuša Massimo najti pot, ki bi ga privedla do zelene veje. Po daljšem premišljanju in tuhtanju se Alberti spomni, da hotel, ki ga v neposredni bližini njegovega gostišča vzdržujejo nune, ne plačuje pristojbin. To pa zato, ker je uprava v lasti cerkve in obiskovalci plačujejo le prostovoljni prispevek; ta pa ni podvržen davčni prijavi.
Massimo se zato odloči, da bo tudi svoj bed & breakfast spremenil v versko prenočišče, kar bi mu seveda zagotovilo tax free posel. Izmisli si novo vero, to je ionizem, ki se opira na posameznikov jaz ...
Aronadiova komedija je res film, ki sili gledalca v smeh. Obenem pa ga tudi vabi, da se zaustavi in zamisli o času, v katerem živimo in kjer je bolj malo prostora za zdrava pravila igre in altruizem. To pa seveda vodi posameznika in celotno družbo v propad.

Io c'é
Italija 2018
Režija: Alessandro Aronadio
Igrajo: Edoardo di Leo, Margherita Buy, Giuseppe Battiston, Giulio Michelini, Massimiliano Bruno
Ocena: ★★★