Na Primorskem beremo ... (10)

Ob koncu poletja, med katerim so hrvaški nogometaši navdušili ves nogometni svet z drugim mestom na svetovnem prvenstvu, je dobrodošel pogled na razvoj najbolj razširjene športne panoge v nekdanji Jugoslaviji. Knjiga Il Brasile d’Europa. Il calcio nella ex Jugoslavia tra utopia e fragilità mladega, 37-letnega, univerzitetnega profesorja Paola Carellija nam ponuja »sprehod« skozi vzpone in padce nogometnih klubov v posameznih državah bivše Jugoslavije. V krajši publikaciji (106 strani) avtor opisuje predvsem nogometne klube iz Bosne, Hrvaške in Srbije, saj se je nogomet npr. v Sloveniji razvil kasneje.
Carelli prepleta športno dejavnost na jugoslovanskih in evropskih travnatih zelenicah z burnim in prelomnim političnim dogajanjem, ki je naposled privedlo do razpada Jugoslavije. To je seveda tudi »razbilo« izredno nadarjeno nogometno reprezentanco, ki je leta 1987 v Čilu osvojila naslov svetovnega prvaka do 20 let. Generacija nogometašev je izhajala iz bogate in pisane nogometne kulture, zaradi katere so jugoslovansko izbrano vrsto primerjali z brazilsko reprezentanco. Tisti nogomet je sicer zaslovel zaradi svoje spektakularnosti, ne pa zaradi rezultatskih uspehov. Če so bili npr. jugoslovanski košarkarji na mednarodnih turnirjih zelo uspešni, so nogometaši večkrat razočarali. Rezultatsko razliko v omenjenih športnih panogah marsikdo utemeljuje z dejstvom, da so bili košarkarji univerzitetni študentje in so lažje premoščali kulturne ter verske razlike v primerjavi z nogometaši, ki so večkrat izhajali iz revnejših in manj izobraženih slojev.
Temelj jugoslovanskega nogometa je bil težko prevedljivi glagol nadmurdirvati oziroma prelisičiti nasprotnika, kar je bilo celo bolj pomembno od končne zmage. Balkansko filozofijo je vzljubil tudi legendarni Pelé, ki je svojo poslovilno tekmo 18. julija 1971 želel odigrati proti Jugoslaviji, za katero je igral Dragan Džajić. »Skoraj mi je žal, da Džajić ni Brazilec,« je povedal Pelé. Če so Hrvati nogometni svetovni podprvaki, če več slovenskih, bosanskih in srbskih nogometašev danes igra v vrhunskih klubih, gre zasluga prejšnjim generacijam in pisani jugoslovanski športni kulturi. O njenem vzpenjanju se lahko na kratko seznanimo z branjem publikacije Paola Carellija. Tistim, ki bi radi spoznali tudi njen konec, pa svetujemo v branje neke vrste nadaljevanje zgodbe, knjigo L’ultimo rigore di Faruk novinarja Gigija Rive.