Julija bo minilo trideset let od genocida v Srebrenici, ki je v Bosni pustil veliko nezaceljenih ran, za njegovimi posledicami trpi še veliko ljudi. Hazira Đafić, ki je preživela masaker, že trideset let živi kot begunka v naselju Ježevac. Njeno življenje je boj za vsakdanje preživetje v svetu, ki je kar hitro pozabil na Srebrenico in dokaj nemo spremlja genocide, kot je tisti v Gazi. Haziri in številnim Haziram širom po svetu je posvečen kratki film Prekid vatre (Prekinitev ognja) Jakoba Kreseta, v Trstu živečega režiserja s slovensko-nemškimi koreninami.
Svetovno premiero je nemška, slovenska in italijanska koprodukcija doživela na Berlinalu, mednarodnem filmskem festivalu. Premierno predstavitev v festivalski dvorani pred skoraj osemsto v glavnem mladih gledalcev je Prekinitev ognja občinstvo sprejelo z veliko naklonjenostjo. Publika je s ploskanjem in nekaterimi zelo osamljenimi žvižgi pozdravila režiserjeve besede. Omenil je staro mamo partizanko in mamo Marušo Krese, ki se je odločila, da ne bo molčala o vojni v Bosni in je odšla v Sarajevo, da bi pomagala tamkajšnjim ljudem.
»V zadnjih petnajstih mesecih je bilo v Gazi ubitih več kot petdeset tisoč Palestincev. Zdaj se ubijanje nadaljuje na Zahodnem bregu. S sredstvi in diplomatsko podporo Nemčije je bilo ustvarjenih dva milijona novih preživelih genocida. Genocid v živo prenašajo Palestinci, medtem ko ga t.i. mainstream mediji še vedno nočejo imenovati genocid. Nemški državni akterji in institucije utišajo in zatirajo tiste, ki izkazujejo solidarnost s palestinskim ljudstvom, med katerimi so mnogi judovski glasovi. Trenutno je v Berlinu na demonstracijah prepovedano celo vzklikanje v arabščini,« je poudaril Krese.
Več v današnji (sobotni) izdaji Primorskega dnevnika