Nizanje prizorov o vsakdanu v gledališču

V petek (7. marca) je komedija Življenje v teatru Davida Mameta premierno zaživela na velikem odru tržaškega Kulturnega doma v koprodukciji Slovenskega stalnega gledališča in Mestnega gledališča Ptuj. Režiral jo je direktor ptujske gledališke hiše Peter Srpčič. Šlo je za tretjo premiero po ptujski in goriški.

Ne gre za komedijo s klasično dramsko strukturo, a za 26 prizorov, med katerimi se razvije odnos dveh igralcev. Igra se namreč dogaja v gledališki garderobi oziroma v zaodrju, kjer dobijo gledalci vpogled v profesionalno in človeško razmerje dveh igralcev, ki sta edina lika predstave. Mlajši se samozavestno afirmira, medtem ko se starejši v ljubosumju počasi vda usodi odrske in biološke smrti hkrati. Mlajšega igralca pooseblja Domen Valič, starejšega pa Borut Veselko. Oba sta zelo priznana igralca v slovenskem gledališkem okolju.

Osemdeset minut dolgo nizanje prizorov odpira v prvi vrsti vprašanje same besedilne predloge. Dramski trikotnik, ki ne računa na kompleksnejšo gledališko fabulo, je težko percipirati že v izhodišču, pa čeprav do preobrata postopoma pride tudi s tragičnim zaključkom. Igra ne ponuja pretirane možnosti vplivanja na napetosti, tako da poteka predstava v dokaj linearnem tonu. Podton Mametovega fluidnega nizanja nekakšnih skic je tipična ostra ironija, ki pa tu ne učinkuje komično, bolj bi rekli sarkastično.Gledališče Davida Mameta temelji namreč na besedi, kar se v tem primeru razvije v dokaj monotono predstavo.

Tržaško-ptujska produkcija vseeno skuša spraviti gledalce v čustveni stik z življenjem igralcev in pri tem računa na preverjene, tudi nagrajene, igralske sposobnosti Veselka in Valiča.

Več v (včerajšnjem) nedeljskem Primorskem dnevniku