VREME
DANES
Četrtek, 23 april 2026
Iskanje

Prepisali bodo pisma Zofke Kveder

Po prepisu Kosovelovih pisem se nadaljuje projekt Od rokopisa do besede

23. apr. 2026 | 8:33
Dark Theme

Po uspešnem prepisu rokopisov pesnika Srečka Kosovel Narodna in univerzitetna knjižnica projekt Od rokopisa do besede nadaljuje s prepisom pisem prve poklicne slovenske pisateljice Zofke Kveder. Prepis se začenja prav na današnjo obletnico njenega rojstnega dne leta 1878 in v letošnjem letu Zofke Kveder, ko obeležujemo stoletnico njene smrti.

Prepis pisem Kveder bo tokrat potekal v sodelovanju med Narodno in univerzitetno knjižnico (NUK) in Univerzo v Novi Gorici. Tokratni projekt se nekoliko razlikuje od prepisa Kosovelovih rokopisov in je tehnično zahtevnejši. Univerza v Novi Gorici je namreč že opravila transkript več kot 290 pisem Kveder, ki so že objavljena na portalu novogoriške univerze pisma.org. V sklopu tokratnega projekta bo sledila obdelava preostalih 79 pisem, ki do sedaj še niso bila transkribirana. Osnova za transkripcijo bo model, ki ga je z uporabo platforme eScriptorium razvila študentka novogoriške univerze Emilija Vučićević in ima trenutno 87-odstotno natančnost, je na današnji novinarski konferenci pojasnila vodja projekta Od rokopisa do besede pri NUK Ajda Zavrtanik Drglin in dodala, da bo ta projekt tudi prispeval k izboljšanju natančnosti samega modela.

Načrtovano je, da se projekt prepisa pisem Kveder konča do 21. novembra, ko je stoletnica pisateljičine smrti. Takrat bodo prepisi objavljeni v digitalni zbirki slovenske kulturne dediščine na portalu dLib.si ter predani Univerzi v Novi Gorici za nadaljnje raziskovalno delo. Vodja Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici ter raziskovalka življenja in dela pisateljice Kveder Katja Mihurko je ob tem povedala, da je Kveder v pismih izrazila veliko svojih občutkov in razmišljanj, ki so zanimiva za različna raziskovalna področja, v prvi vrsti za literarno zgodovino. Hkrati je pisateljica živela v obdobju, ki ni bilo naklonjeno samostojnim ustvarjalkam, tako da so njena pisma tudi dokument ženskega prijateljstva, solidarnosti in podpore in kot taka zanimiva za zgodovino ženskega gibanja in kulturno zgodovino nasploh, je še povedala Mihurko.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava