Rokopisi Srečka Kosovela odslej bližji ljudem

V Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani so zaključili projekt Od rokopisa do besede, s katerim so rokopisno zapuščino Srečka Kosovela pretvorili v strojno berljivo obliko in jo približali širši javnosti. Ta se simbolno zaključuje leta 2026, ki so ga v Sloveniji razglasili za Kosovelovo leto. Letos mineva namreč sto let od pesnikove smrti. S pomočjo 101 prostovoljke in prostovoljca in orodjem umetne inteligence so pregledali rokopise pesnika Srečka Kosovela. Ti so zdaj na voljo v Digitalni knjižnici Slovenije (dLIb).

Doslej so bili le skeni

Projekt je predlagala nova ravnateljica Jana Kolar. Kot je povedala vodja projekta Ajda Zavrtanik Drglin, je del Kosovelove zapuščine v dLibu dostopen od leta 2013, vendar pa so njegovi rokopisi zelo težko berljivi, poleg tega so obstajali le skeni v obliki slik. Zato so želeli opraviti transkripcije zapisov. Ker jih je bilo na dLibu več kot tisoč, so za začetno optično prepoznavo znakov uporabili orodje umetne inteligence Transkribus. Izbrani prostovoljci različnih generacij in poklicev so nato v drugi fazi pregledali paket po deset rokopisov. Transkripcije so bile pregledane dvakrat.

Kosovelu bodo v NUK po svetili letos tudi veliko razstavo, lotili pa se bodo še zapuščine Zofke Kveder, in sicer v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici.