Ko govorimo o slovenskem stripu, ne moremo mimo Trsta in večstranskega umetnika Milka Bambiča. Bambič je kot avtor prvega slovenskega stripa že davnega leta 1927 v otroški rubriki mesečnika Naš glas v Trstu objavil protifašistično satirični strip Bu-ci-bu. V uvodnem delu razstave, ki jo Mestni muzej Ljubljana posveča Mikiju Mustru ob stoletnici rojstva, je poleg znamenitega dela Cipek in capek (Max and Mortiz) Wilheima Buscha, Male kraljice noči, ki je delo Ljuba Jurkovića in ilustratorja Vladimirja Mazija, na ogled seveda postavljeno tudi Bambičevo delo, in sicer v izdaji iz leta 1935 (Mladinska knjiga), ki nosi naslov Kralj Honolulu.
Najbolj brani slovenski strip vseh časov
V Ljubljani so na ogled podobe in predmeti, ki jih je ustvaril Muster, mojster tehnično dovršene risbe in brezčasne domišljije. Gre za verjetno najbolj poznanega slovenskega stripovskega avtorja, ki se je vtisnil v spomin povojnim generacijam ljubiteljev tovrstne umetnosti. Večina ga najverjetneje pozna kot avtorja legendarnega Zvitorepca (ob njem nastopata tudi Trdonja in Lakotnik), ki je v 42 epizodah izhajal kar 21 let in je bil tudi večkrat ponatisnjen. Omenjeni strip lahko označimo kot najbolj brani slovenski strip vseh časov.
Generacije slovenskih otrok so se odpravljale k nočnemu počitku po nepozabnem napovedniku treh poskočnih zajčkov, ki so na televizijskih zaslonih nekoč »pričarali« napis Cik-cak. Njihov avtor je bil ravno Muster, ki je bil obenem tudi dobro znano ime v svetu ekonomsko propagandnih sporočil oziroma reklam ter pionir slovenskega risanega filma. Slovenski stripar je bil sicer po izobrazbi kipar (na razstavi je nekaj njegovih kipov), bil pa je tudi izjemen plavalec. Na ogled so tako postavljena nekatera priznanja in medalje, ki jih je umetnik prejel za dosežke v tem športu.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku