Kulturno verski list Dom

V Čedadu ima svoj sedež tudi kulturno verski list Dom, ki izhaja vsakih štirinajst dni. Ustanovili so ga beneški duhovniki Mario Laurencig, Emil Cencig in Valentin Birtig decembra leta 1966 kot medžupnijski bilten, da bi tudi s pomočjo glasila širili bogastvo krščanske vere, domači jezik in kulturo, poudarjali pomen vrednot, potrebo po gospodarski rasti Nadiških dolin, predvsem pa povezoval duhovnike in vernike, da bi skupaj postali složna, močna in pogumna skupnost z jasno slovensko podobo.
Ustanovitelji so svojemu časopisu dali naslov Dom, ker je bil v prvi vrsti namenjen beneškim izseljencem, ki so morali zaradi pomanjkanja dela zapustiti domače kraje in so se torej znašli v povsem tujem okolju. List je nastal tudi zato, da bi tudi Benečani, ki so tedaj živeli daleč od svojih družin, izvedeli, kaj se dogaja v njihovih vaseh in župnijah. Poleg tega pa predstavlja dom hišo, družino, starše, ženo, otroke, vas, materni jezik, kulturo, tradicije, skratka vse to, kar je človeku pri srcu. »Dom ni prazna beseda, je naše življenje,« je bilo zapisano v prvi številki verskega lista. Povezoval naj bi ljudi od Stare gore do Višarij, to se pravi krajev, kjer sta največji svetišči Beneške Slovenije, kjer se časti devica Marija. Ustanovitelji Doma so na tak način želeli prispevati k ohranjanju slovenske jezikovne in kulturne dediščine, ki je bila takrat ogrožena zaradi nenehne asimilacije.
Dom je neposredno sledil vsem glavnim dogodkom, ki so zaznamovali življenje Slovencev v videmski pokrajini, poročal je tako o lepih kot o težkih trenutkih. Tudi sam časopis je premostil marsikatero težavo. Leta 1977 je postal mesečnik in s sodelovanjem skupine laikov so obogatili njegovo vsebino. Takrat je bil odgovorni urednik Ottorino Burelli, uredništvo pa je bilo v župnišču Štoblanka v občini Dreka. Leta 1982 je bila ustanovljena zadruga Dom, ki je prevzela glavo časopisa in njegovo upravljanje. Leto kasneje je glasilo postalo štirinajstdnevnik in od takrat je nenehno rasel ter se širil po celotni Benečiji, med izseljenci in v Posočju. Odgovorni urednik je postal monsignor Marino Qualizza, ki to funkcijo opravlja še zdaj. Leta 2002 je prišlo do krize in Dom je celo prenehal izhajati, a je ponovno zaživel (in se od tedaj stalno krepi) za veliko noč leta 2003 po zaslugi starih in novih sodelavcev. Glavo je tedaj prevzela zadruga Most, ki so jo ustanovili poleti leta 1998. Že od vsega začetka je bilo med njenimi osnovnimi cilji tudi tiskanje periodičnega glasila, ki naj bi služilo informativnim namenom znotraj slovenske skupnosti, a tudi kot sredstvo za kulturne izmenjave med narodi obmejnih dežel. Predsednik zadruge je že od ustanovitve dalje Giuseppe Qualizza. Tri leta kasneje, oziroma 40 let po svoji ustanovitvi, je prešel na nov večji format. Vsebina časopisa, ki še naprej daje največjo pozornost novicam, ki zadevajo slovensko skupnost na Videmskem, ter njeni zgodovini in kulturi, se ni spremenila, dodali pa so nove rubrike.
Časopis izhaja na 16 straneh, ki so vse barvne. Članki in rubrike so objavljeni v knjižni slovenščini, narečju ali italijanščini. Glavni urednik je Giorgio Banchig, Dom pa ima veliko sodelavcev tako iz Benečije kot iz Posočja. Glavne prispevke objavlja uredništvo tudi na svoji spletni strani www.dom.it, na kateri so članki razdeljeni v različne sklope: novice, prireditve, kultura, komentar, zgodovina.