KB 1909 - konsolidacija poslovanja in rast

Kako je Skupina KB 1909 poslovala v lanskem letu?
Glavna družba KB 1909 je lani poslovala pozitivno, medtem ko je skupina imela negativen rezultat v konsolidirani bilanci. To pa je v glavnem odvisno od stanja na specifičnih tržiščih nekaterih družb. Pri tem gre namreč za rezultat več različnih faktorjev, ki vplivajo na bilanco. Lanski rezultat je bil negativen predvsem v sektorju kave in tudi v distribuciji tiska je bil precej manjši kot leto prej. Tako da je kriza dejansko nekoliko oklestila rezultate podjetij oz. družb v skupini.
Ko sva že pri tem, katera podjetja oz. sektorji so v največjih težavah in katera so kljub krizi uspešna?
Ne moremo govoriti o specifičnih težavah, pač pa o spletu različnih faktorjev. V bistvu se je nekoliko zaustavilo poslovanje v nepremičninskem sektorju, v medicinskem sektorju gre zelo dobro, založniška dejavnost je lani zabeležila rahel padec, letos pa se napovedujejo boljši rezultati, pa še v sektorju kave je bili lanski rezultat negativen. Pri tem pa velja opozoriti, da smo v okviru razvoja prisotnosti na trgu pražene kave, kupili nova podjetja, tako da smo v tej fazi imeli tudi precejšnje izredne stroške zaradi prestrukturiranja proizvodnje in poslovanja. Glede elektronike pa lahko povem, da je poslovanje še kar dobro, čeprav občutimo padec naročil.
Zanima me, ali je bilo lansko leto na Ljubljanski borzi tudi za vas negativno?
Na splošno smo pri naložbah v borzne vrednostne papirje utrpeli kar nekaj izgub. Imamo naložbe v vrednostnih papirjih na različnih borzah, tako da Ljubljanska borza nima kake posebne pomembnosti za nas. Na Ljubljanski borzi kotirajo naše obveznice, ker pa je krog vlagateljev omejen na dolgoročne vlagatelje, in to predvsem na banke, s katerimi poslujemo, nismo zabeležili pomembnih premikov.
Že lani ste napovedali dokapitalizacijo holdinške družbe, ki je zdaj na dnevnem redu torkove skupščine. Bodo svež kapital zagotovili sedanji delničarji?
Delno sedanji, delno pa tudi novi. Če sedanji delničarji ne bodo vplačali v celoti, bomo delnice ponudili novim vlagateljem. Ciljamo na 8,5 milijona evrov, ki bi jih realizirali v teku enega leta. Od tega bi bilo dva milijona evrov rednih delnic in 6,5 milijona evrov prednostnih delnic, ki jih bomo ponudili vsem delničarjem, tako da bodo imeli tudi vsi naši sedanji redni delničarji možnost odkupiti prednostne delnice, ki bodo imele 5,5 % letno zajamčeno donosnost.
Na dnevnem redu torkove skupščine pa bo beseda tekla tudi o spremembi imena oziroma ukinitvi »finančne« kvalifikacije družbe.
To so nam narekovale zakonske spremembe. Septembra lani se je namreč spremenil zakon o finančnih družbah, ki predvideva, da naziv »finančna« lahko uporabljajo samo tiste družbe, ki se ukvarjajo s kreditiranjem in finančnim poslovanjem z javnostjo in morajo biti vpisane v poseben seznam pri Banki Italije, ki tudi nadzoruje njihovo poslovanje. Mi pa ne poslujemo in ne nameravamo poslovati z občani, ker delamo samo v okviru skupine povezanih podjetij, zato moramo ta naziv umakniti. S tem ne bomo več vpisani v poseben seznam in podvrženi kontroli centralne banke, kar nam tudi olajša poslovanje.
Kaj boste še izpostavil v vašem torkovem poročilu?
Precej poudarka bo namenjenega spremembi statuta, saj bomo spremenili način upravljanja družbe. Iz sedanjega enotirnega sistema gremo namreč v dvotirni sistem z nadzornim svetom in upravo, kar bo nedvomno spremenilo način upravljanja družbe. Imeli bomo več nadzornikov, ki bodo izraz našega širokega lastništva, uprava pa se bo nekoliko zožila.
Predstavili bomo tudi poslovni načrt za naslednja leta, ki temelji na konsolidaciji poslovanja in nadaljnji rasti. Temelj rasti pa je dokapitalizacija, ki nas bo precej utrdila. V tem kriznem obdobju gremo v povečanje kapitala, da okrepimo temelje, na katerih sloni naše poslovanje, saj bomo z dokapitalizacijo imeli skoraj 42 milijonov evrov kapitala, kar je v tem trenutku zelo pomembno za dolgoročno stabilizacijo družbe in skupine. Delničarjem bomo predlagali da nam ponovno zaupajo in vložijo v družbo, da bomo lahko s primerno kapitalizacijo kljubovali negotovostim in izzivom, ki nas čakajo v naslednjih letih.
Kakšen pa je letošnji četrtletni poslovni obračun in kakšne rezultate pričakujete do konca leta?
Pričakujemo, da se bodo razmere v primerjavi z lanskim letom izboljšale in da bomo dosegli boljše rezultate. Splošno finančno krizo pa bo še občutiti, saj preživljamo izredno krizno obdobje. Sicer so v teh prvih mesecih leta 2012 rezultati pri nekaterih podjetjih še kar spodbudni, seveda eni bolj, drugi manj. Nismo zabeležili kakih večjih padcev prometa. S tem sicer mislim na povprečje, so pa nekatera področja, na katera ima kriza večji učinek. Lahko se zgodi, da je povpraševanje na področju elektronike manjše, je pa boljše na primer na področju založništva, tako da se razlike v poslovanju v skupini delno kompenzirajo. Prednost skupine povezanih podjetij je ta, da so naložbe in povezana rizičnost razpršene v različnih branžah in se poslovni rezultati v skupini kompenzirajo.
Za konec pa še vaša ocena o krizi območja evra s posebnim ozirom na Italijo in Slovenijo. Ali se bomo rešili?
Rešitev bomo že našli, saj ni konec sveta. Vedno se najde izhod, saj ga je našla tudi Argentina, potem ko je pred leti šla v »default« in se je z velikimi žrtvami ponovno dvignila na noge. Problem pa je, kako bomo vso to zadevo plačali in koliko nas bo stala oz. kakšni bodo stroški rešitve. Predvsem stroški za šibkejše države EU, kot sta Italija in tudi Slovenija. To bo osnovni problem: koliko bo treba žrtvovati pri standardu, pri delovnih mestih in pri javnih storitvah.