Istrski fotografski motivi uvajajo v novo bogato sezono

REPEN, 7. maja 2013 - Kraška hiša v Repnu uvaja novo razstavno sezono s fotografsko razstavo Branka Lenarta, mednarodno priznanega fotografa po rodu iz Ptuja. Do leta 2003 je bil dejaven kot predavatelj za fotografijo na Višji državni šoli za umetnost in oblikovanje in na Visoki strokovni šoli Joanneum v Gradcu. Od leta 1968 se je predstavil na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, njegova dela se nahajajo tako v prestižnih javnih kot tudi v zasebnih zbirkah med drugim na Dunaju, v Parizu, New Yorku, Barceloni, Ljubljani, Grazu in Linzu. Številne monografije izpričujejo njegove dosežke na področju fotografije, nekatere si lahko na razstavi ogledamo. Živi in ustvarja razpet med Gradcem in Piranom.

Na odprtju razstave je predsednik Zadruge Naš Kras, pobudnice razstave, Edi Kraus spomnil, da bo letošnja sezona bogata na dogodkih, saj bo tej razstavi sledila slikarska razstava Klavdija Palčiča ob sedemdesetlenici pesnika Marka Kravosa, sezona bo letos spet doživela svoj višek s praznovanjem kraške ohceti, ki bo 25. avgusta. Pozdravil je tudi Marko Pisani, župan Občine Repentabor, ki skupaj z Uradom vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu podpira pobudo.

O razstavi je spregovoril Andrej Furlan ter razmišljal o fotografiji kot posrednici informacij in obenem pričevalki preteklosti. Spomini, ki nam jih posreduje so lahko večplastno berljivi in se preko stika z gledalcem prelijejo dejansko v sedanji čas. Naslov razstave: »Krkavče, Istria. Terra« se sklicuje na prelepo značilno istrsko vas na robu šavrinskega gričevja nad Dragonjo, ki jo je Branko Lenart odkril preko prijatelja Jožeta Kološa iz Prekmurja, s katerim sta se leta 1975 udeležila srečanja umetnikov v priredbi Obalnih galerij v Koštaboni. Prevzela ga je sprva lega tega edinstvenega naselja na živi skali, ki se je takrat nahajalo še na območju bivše Jugoslavije in krajevni običaji kot je npr. značilna vstajenjska procesija.

V tej vasi se je dalj časa zadržal in med leti 1981 in 1986 fotografsko dokumentiral posebne dogodke, kot so poroke, krsti in pogrebi. Prej se je bil šestnajst let ukvarjal pretežno z reportažno fotografijo, ki si je utrla pot v socialno dokumentativno fotografijo. Portretov se je želel posebej lotevati z dokumentacijo konkretne umestitve portretiranca v svoj prostor in jih podprl tudi s teksti. Čeprav uzremo na njegovih fotografijah več podrobnosti, zaradi katerih bi lahko uvrščali posnetke v zvrst etnografske fotografije, želijo slednji predvsem biti raziskovanje grafičnih prvin preko fotografskega medija. Prve fotografije so bile posnete z Leiko, najstarejšim fotoaparatom, z analognim sistemom in ostrim filmom ter daljšim časom izpostavitve. To dovoljuje večjo definicijo ostrine in globine polja. Uporaba flasha tudi med snemanjem eksterjerjev je dodatno prispevala k izničenju senc in posebnosti Lenartovih fotografij. Tiskal jih je sam na bromski papir. Fotografije imajo močno pripovedno moč, bogastvo nadrobnosti, ki jih pretirana ostrina dodatno poudarja ter vzpostavlja grafične vrednosti posameznih površin. Bogastvo tonskih vrednosti in harmonična skladnost kontrastov označuje celoten ciklus. V sedmih letih je nastalo več kot tisoč posnetkov. Po letu 1985 pa je nabavo vode iz domačega vodnjaka nadomestil vodovod, številni domačini so se izselili, drugih ni več. Očitna preobrazba naselja je leta 2011 privedla obenem do epiloga tematskega tematskega sklopa z barvnimi posnetki, ki jih je tokrat Lenart ujel v objektiv digitalne kamere ter tako že z izbiro tehničnega postopka nakazal spremembo časa.

Novi izzivi na področju likovne umetnosti, ki se nenehno razvija po sledovih avantgarde, so pustili sled tudi v novem tematskem sklopu, ki je sledil ciklusu fotografij iz Krkavč in je še vedno aktualen: zasleduje konceptualno zasnovo v razlikovanju zasebnega od javnega. Branko Lenart razvija dolgoročne projekte, v novem posega z lastnimi rokami in nogami v fotografijo, kar uvaja problem simbioze med fotografijo in modelom.

Razstavo v galeriji Kraške hiše si lahko ogledamo do 19. maja ob nedeljah in praznikih od 11. do 12.30 in od 15. do 17. ure.

Jasna Merkù

Več novic na www.primorski.eu