Če mu bo župan Roberto Cosolini podelil naziv zaslužnega občana, ga bo tržaški pisatelj Boris Pahor z veseljem sprejel. Tako nam je dejal včeraj, ko končna odločitev ni bila še znana; občinski odbor naj bi o najvišjem priznanju, ki ga občina lahko podeli someščanu ali someščanki (v italijanščini cittadinanza benemerita), odločal danes: županov predlog so načelniki njegove koalicije že podprli, sedaj so na vrsti njegovi odborniki. Presenečenj ne bi smelo biti, zato bi Boris Pahor lahko v kratkem postal prvi Slovenec z nazivom zaslužnega občana.
Boris Pahor ne pozna podrobno utemeljitve, na podlagi katere ga je župan Cosolini predlagal za zaslužnega občana. Iz tega, kar smo mu povedali novinarji, pa sklepa, da se bo v njej prepoznal. Začenši v tisti besedi »fašizem«, ki je pred leti dvignila toliko prahu.
»Očitajo mi, da sem pred leti zavrnil odlikovanje župana Roberta Dipiazze, a to ne drži. Poslal sem mu pismo, v katerem sem zapisal, naj vzame na znanje, da ne bom sprejel odlikovanja, če v njem ne bo omenjen fašizem. Pismo sem mu poslal zato, da ne bi bil kasneje, ko bi bilo formalno že dodeljeno, prisiljen odlikovanje odkloniti. On pa je javnosti razglasil vsebino mojega dopisa in dejal, da nimam pravice odločati o tem, kaj naj piše v utemeljitvi.«
V Cosolinijevi utemeljitvi, ki je v celoti objavljena na naši spletni strani www.primorski.eu, ni nobenega slepomišenja, županov predlog pa je naletel na nasprotovanje nekaterih predstavnikov desne sredine. Val očitkov je vsebovalo zlasti tiskovno sporočilo Everesta Bertolija, načelnika občinske svetniške skupine Ljudstva svobode.
»Bertoli mi očita, da zanikam fojbe, kar seveda ni res. Pravim le, naj se upošteva poročilo mešane slovensko-italijanske komisije, v katerem se govori o stotinah usmrčenih. Iz istega razloga nisem mogel sprejeti, da je takratni predsednik Ciampi fojbe označil za holokavst. Nisem nespoštljiv do žrtev, ampak taka pretiravanje se mi zdijo nesprejemljiva. Še enkrat bom ponovil: podpiram predlog zgodovinarja Raula Pupa, naj trije mladi zgodovinarji - Hrvat, Italijan in Slovenec - preučijo tisto obdobje in število žrtev, da bo konec zlorabljanj.«
Bertoli je tudi prepričan, da Pahorju ne bi smeli podeliti zaslužnega občanstva, ker je leta 2007 polemiziral s predsednikom Napolitanom. »Predsednik je takrat Slovane označil za krvoločne, mirovno pogodbo pa za nepravično. Zakaj naj bi bila nepravična? Jugoslaviji so pripadla ozemlja, na katerih so Slovenci živeli že stoletja. Take izjave ne vodijo v spoznavanje resnice in prijateljstvo med narodi, podobno kot zakon, ki je uvedel 20. februar kot dan spominjanja: ta zakon ni pošten, ni evropski, ampak enosmeren.«
Kaj pa priznanje župana Cosolinija? Gre naziv zaslužnega občana v smer spoznavanja resnice?
»Upam, da ja. Zadovoljen sem naziva zaslužen občan. Moja zasluga je mislim ta, da sem s svojim delom prikazal, kakšna je bila tržaška preteklost. Dan za dnem srečujem italijanske ljudi, ki mi stisnejo roko in se mi zahvalijo, ker so v mojih knjigah odkrili del zgodovine, ki je niso poznali. Za del Trsta je to, kar sem povedal, imelo nek pomen. Tudi jaz sem prijatelj Italijanov, ampak na podlagi resnice.« (pd)
Več novic na www.primorski.eu