Kulinarični kotiček (16)

Vsako soboto objavljamo na naši spletni strani www.primorski.eu kuharski recept našega nekdanjega kolege Ivana Fischerja. Ne gre za novost, temveč za »elektronski ponatis« kulinaričnega kotička, ki ga je Primorski dnevnik objavljal od pozne pomladi 2007 do jeseni leta 2011. Tako izvirnost receptov, kot tudi misli, ki spremljajo njihovo objavo, v celoti ohranjajo aktualnost in sporočilnost, spletna objava pa omogoča hkrati njihov hiter prenos v elektronski ali papirnati arhiv domače kuhinje.
Dobro branje!

Rižota po lovsko

Marsikdaj se sprašujem, zakaj mi piščanec ni všeč in prihajam vedno do istega odgovora: pred mnogimi leti smo vsako nedeljo zahajali na kosilo k starim staršem in vsako nedeljo je kosilo bilo enako: juha z rezanci, pečen piščanec s krompirjem v kozici. Zdaj se sprašujem, zakaj? Morda zato, ker moja stara mama po očetovi strani, za razliko od none z mamine strani, ni bila dobra kuharica ali je samo bila brez fantazije.
Dejstvo je, da mi od njene kuhinje ni ostalo prav nič v dobrem spominu medtem ko se z veseljem spominjam na kosila pri drugi noni, ki je, to mi je ostalo v spominu, odhajala na tržnico že ob 6. zjutraj in ob 8. uri bila že doma, polna cekarjev in košar z dobrotami.
Kakorkoli že, najbrž ste razumeli, da mi piščanci ne dišijo. A tudi to ni popolnoma res, saj je piščanec pripravljen na nekatere načine prav slastna jed.
Nekoč smo se vračali iz Milana in avtocesta pri Padovi je bila zaprta zaradi hude prometne nesreče, tako da smo bili prisiljeni podati se na stranske ceste, ki držijo skozi naselja, vasi, vasice in zaselke. Bilo je že temno, želodec je že krulil, tako da smo se odločili, da se ustavimo za večerjo. Krajev nismo poznali, lokalov še manj in smo se torej ustavili v prvi gostilni, na katero smo naleteli.
Bila je bolj kmečka hiša kot gostilna in tudi gospodinja je bila bolj podobna kmetici kot gostilničarki. Radi bi večerjali, smo ji rekli. Pravzaprav nimam nič, razen nekaj piščancev, ki sem jih zaklala za jutri, je bil odgovor. Lahko vam pripravim riž na lovski način. Kaj smo hoteli, ura je bila pozna,
lačni smo bili, ajde, dobro, naj bo riž na lovski način. Medtem ko smo čakali, nam je ženska ponudila odlično domačo salamo, da je bilo čakanje manj mučno, tudi zaradi dobrega belega vina, ki je šlo zraven.
In končno je prišel riž na lovski način. Iz kozice je omamno zadišalo, videz je bil vabljiv, ko smo rižoto poskusili, pa je nismo mogli prehvaliti. Gospodinja je bila vsa raznežena in nam zaupala zelo enostaven recept, ki vam ga dajem v presojo.

Potrebujemo:
manjšega na 10-12 koščkov razrezanega piščanca,
kos slanine,
riž,
česen,
paradižnikovo mezgo,
maslo,
parmezan,
peteršilj,
kokošjo juho (tudi iz kocke)
sol in poper.

Najprej na žlici dobrega olivnega olja prepražimo slanino, česen in peteršilj. Ko česen zadiši, dodamo kose piščanca in zajeten kos masla (ne navajam točnih količin, saj mi jih tudi prijazna gostilničarka ni), solimo in popramo. Ko se je meso dobro obarvalo z vseh strani, dodamo riž, dobro premešamo in prilijemo kozarec suhega belega vina in ko slednje povre dodamo paradižnikovo mezgo. Od tu naprej kuhamo rižoto kot vedno, tako da počasi prilivamo juho, dokler riž ni skuhan. Odstavimo z ognja, dodamo 3-4 žlice parmezana in to je to. S kozarcem penečega se belega vina prija še bolj.
Dober tek!

Ivan Fischer