»Bosna še vedno potrebuje mednarodno prisotnost«

Nekaj dni po tem, ko je visoki predstavnik mednarodne skupnosti v Bosni in Hercegovini (BiH) Christian Schmidt moral zapustiti ta položaj, smo se v Celovcu pogovarjali z njegovim predhodnikom Valentinom Inzkom, ki je bil visoki predstavnik med letoma 2009 in 2021. Diplomata, ki je bil med drugim tudi avstrijski veleposlanik v Ljubljani in je trenutno tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), najmočnejše krovne organizacije koroških Slovencev v Avstriji, smo vprašali, kaj je privedlo do Schmidtovega odhoda.

Medtem sta se oglasila še dva nekdanja visoka predstavnika v BiH. Šved Carl Bildt in še en avstrijski diplomat, prav tako po rodu koroški Slovenec, Wolfgang Petritsch. V članku za nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung sta ocenila, da BiH po več kot tridesetih letih od Daytonskega sporazuma ne potrebuje več mednarodnega nadzora, temveč verodostojno evropsko prihodnost. Namesto iskanja Schmidtovega naslednika, ki ga nameravajo v OZN izvoliti nocoj, predlagata strateški nov začetek. Sugerirata, da naj zaprtje Urada visokega predstavnika (OHR) evropski voditelji tesno povežejo z vstopom BiH v Evropsko unijo.

Kaj je privedlo do Schmidtovega odstopa?

Schmidt je kar dobro začel in se vživel v situacijo v BiH, ki je zelo težka. Za tujce je pravi labirint. Schmidt je bil visoki predstavnik skoraj pet let. Poznal sem ga že, ko je bil nemški minister za poljedelstvo. Že tedaj je veliko vedel o BiH in enkrat je obiskal Milorada Dodika zaradi nekega kompromisa z Evropsko unijo na področju kmetijstva. Dodik je bil proti, Schmidt pa se je z njim pogovoril in je rekel: če boste zaradi tega zakona res imeli izgube, vam jih bo unija poplačala. Ko pa je postal visoki predstavnik, sta se z Dodikom razšla. Kajti Dodik je s položaja predsednika Republike srbske vedno znova grozil z ukinitvijo Urada visokega predstavnika (OHR) in celo z razbitjem države. Toda če ukineš OHR, moraš menjati ustavo. To je tako, kot če bi sredi nogometne tekme izključil sodnika, nogometašem pa pustil igrati tekmo naprej. Ampak če si tega želiš, moraš spremeniti pravila igre. OHR je del ustave, tudi mednarodni sodniki v ustavnem sodišču so - hvala bogu - del ustave.

Schmidt je bil proti temu, da se državno premoženje, državno posest, se pravi polja, ceste, karkoli je državno, da se to uporabi za nov naftovod iz hrvaškega Krka v BiH brez zakonskih osnov. Dodik je bil za, projekt je dal neki firmi brez razpisa in brez premišljanja, da se deli državna imovina. Schmidt pa je imel pomisleke. Tudi v Sloveniji potoki verjetno spadajo pod občine, Blejsko jezero ali Sava pa ne. To je državno, to moraš razlikovati. Ampak v Bosni je tendenca, da vse, kar je državno, dobijo entitete, pa kantoni in občine. Temu se je Schmidt uprl v zvezi z gradnjo tega naftovoda s Krka.

A zamerili so mu Američani. Ali nova administracija ZDA pod Donaldom Trumpom tako zmanjšuje vpliv Evrope v BiH?

Glejte, na svetu obstaja tekmovanje konfliktov. Zdaj je na prvem mestu Bližnji vzhod, na drugem mestu najbrž Ukrajina. Na ostale konflikte so ljudje že pozabili, recimo, kako se v Sudanu dogaja huda krivica, ubijanje ljudi in tako naprej. Še drugi hudi konflikti so na svetu, toda Bosna je pri tem tekmovanju čisto zadaj. Morda na 20. mestu. To je lahko po eni strani dobro, po drugi strani pa slabo, saj Bosna vendarle še rabi mednarodno prisotnost. Vem, da nekateri propagirajo odhod OHR, ampak sam menim, da mora visoki predstavnik še ostati. Mednarodna prisotnost zavezniških sil v Nemčiji je trajala 49 let. Na Cipru so enote Združenih narodov že več kot 60 let, pa je Ciper celo v Evropski uniji. Zakaj potem mednarodne prisotnosti ne bi bilo več v Bosni? Šele, ko se bo položaj popravil in izboljšal, bo OHR postal odveč.

Tudi v Avstriji je bilo tako. Po desetih letih so zavezniki šli domov, ker so videli, da smo vzpostavili demokratične institucije, da imamo dobro sodstvo in tisk, poštene volitve. In so lahko šli domov. Vendar so kljub temu celo Avstriji zapustili 32. člen Avstrijske državne pogodbe, po katerem ostaja nadzor veleposlanikov zavezniških držav in ti lahko še zmeraj posežejo, če bi se zgodilo kaj grobega. Tudi menim, da ko OHR ne bo več, če ga res zaprejo, bo vseeno moral ostati nekakšen zunanji monitoring. Vendar še nismo tako daleč. Čeprav naj ob tem dodam, da je v svetu vse polno ministrov bosanskega porekla. V Avstraliji je bil še do lani minister za industrijo Ed Husic po rodu iz Bosne. In Avstralija ni majhna država ...

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.