Nedelja, 22 junij 2025
Iskanje

Bruselj podpira deportacije, Rim pa razmislek o človekovih pravicah

Evropska komisija bi uvedla izgon prosilcev za azil v države, s katerimi ti nimajo povezave. Italija pa predlaga spremembo Evropske konvencije o človekovih pravicah. Skrajna desnica tako uveljavlja svoje interpretacije univerzalnih svoboščin

24. maj. 2025 | 9:14
Dark Theme

Evropska komisija je ta teden ugodila zahtevam številnih članic EU, ki si prizadevajo za zaostritev migracijske politike unije in med katerimi niso le države s skrajno desnimi vladami. Predstavila je namreč predlog, ki olajša deportacijo prosilcev za azil v države izven EU. Da bi to lahko udejanjili, predlaga razširitev t. i. koncepta varne tretje države, kar bi članicam omogočilo, da prošnjo za azil označijo kot nedopustno, če lahko prosilci »učinkovito zaščito« prejmejo drugje.

Organizacije za zaščito človekovih pravic opozarjajo, da gre za legalizacijo prisilnih deportacij. Pri organizaciji Amnesty International menijo, da se EU s prelaganjem odgovornosti za zaščito beguncev oddaljuje od svojih vrednot. Nevladniki največjo nevarnost vidijo v tem, da bodo ljudje deportirani v države, kjer ne bodo varni in s katerimi nimajo nikakršne povezave.

Medtem ko Evropska ljudska stranka (EPP) predlog vidi kot »pravi signal« za vzpostavitev učinkovitega in obvladljivega sistema, Socialisti in demokrati ter Levica obtožujejo komisijo, da »nadaljuje z darili desnim in skrajno desnim silam v državah članicah in Evropskem parlamentu«.

Da skrajno desne sile uspešno uveljavljajo svoje tolmačenje človekovih pravic znotraj Evropske unije s spreminjanjem konceptov, kot je denimo univerzalnost človekovih pravic, potrjuje tudi drug dogodek, ki se je zgodil ta teden. V odprtem pismu je namreč devet članic unije namreč pozvalo k ponovnemu razmisleku o Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Prva podpisnica pisma je italijanska premierka Giorgia Meloni.

Konvencija, ki je začela veljati leta 1953, zadeva čisto vse in ne le begunce, saj med drugim zajema prepoved suženjstva, mučenja in ponižujočega ravnanja, svobodo izražanja, prepoved diskriminacije in pravico do družinskega življenja. Vsak poskus spremembe konvencije lahko vidimo kot korak v smer avtoritarnih oblasti, ki za uresničitev svojih izključujočih političnih prepričanj najprej spremenijo pravni red.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava