Di Maio v Zagrebu tudi o meji na Jadranu

Italijanski zunanji minister Luigi Di Maio je danes obiskal Zagreb. Sprejel ga je vodja hrvaške diplomacije Gordan Grlić Radman. Glavna tema pogovorov je bil namen Italije, da vzpostavi izključno ekonomsko cono na morju.

»Odločili smo se, da čim prej začnemo pogajanja med našima država za določitev demarkacijske črte na morju, kar bo priložnost za dodatno utrditev odnosov med državama,« je povedal Di Maio. Grlić Radman pa je dejal, da sta se z gostom iz Rima o razglasitvi izključnih gospodarskih con pogovarjala v »evropskem duhu, zavedajoč se potrebe po zaščiti in trajnostnem upravljanju«. Da Rim želi vzpostaviti izključno ekonomsko cono na morju smo v Primorskem dnevniku poročali julija. Medtem so ustrezni zakon izglasovali v poslanski zbornici, sledi pa še razprava v senatu.

Z izključno ekonomsko cono država prevzame nadzor nad vsemi gospodarskimi viri, kot so ribe ali rudnine, v pasu, ki sega do 200 morskih milj (370 kilometrov) od obale. Italija bi na tem območju lahko opravljala raziskave, upravljala naravne vire ter za te namene postavljala umetne otoke oz. opremo. Plovba bi ostala prosta, a plovila s tujo zastavo in tuji državljani bi bili podrejeni italijanskemu pravu.

»Menim, da Sloveniji ni treba posebej diplomatsko reagirati na italijansko potezo, ker najverjetneje ne posega v Osimsko mejo, niti v razmejitev po odločbi arbitražnega sodišča med Slovenijo in Hrvaško,« se je julija v našem dnevniku odzval Marko Pavliha, strokovnjak na področju mednarodnega prava in profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani. »Konvencija Združenih narodov o pravu morja iz leta 1982 predvideva možnost razglasitve izključnih gospodarskih območij, pasov ali con do 200 navtičnih milj od obale, in kjer takšna razširitev suverenih pravic obalne države trči ob iste pravice drugih držav, konvencija narekuje dogovor dotičnih držav,« je še pojasnil Pavliha.