Italija hotela Tita, da bi prekrila svoje zločine

Angelo Del Boca je v svoji znameniti knjigi ltaliani, brava gente? (Italijani, dobri ljudje?) razkril širši javnosti zločine in grozodejstva italijanskih vojakov v Afriki, Grčiji, Albaniji in nekdanji Jugoslaviji, novinar Espressa Franco Giustolisi je nato s svojimi reportažami ustvaril pogoje za odprtje t.i. omare sramote. Gre za arhiv, v katerem je notranje ministrstvo dobesedno zaklenilo vse dokumente, katerih objava bi dodatno kompromitirala obnašanje Italije v drugi vojni, vključno s početjem njene vojske v okupirani Sloveniji. A Del Boca ni bil prvi in tudi ne zadnji, ki je pisal o teh zadevah, veliko knjig o tem so napisali zgodovinarji, med njimi Filippo Focardi, sodelavec državnega zavoda Ferruccio Parri, ki združuje deželne inštitute iz vse Italije.

Njegova zadnja knjiga Nel cantiere della memoria (V delavnici spomina), ki je izšla pri založbi Viella (355 str., 29 evrov), poglablja in strokovno razširja vprašanja, ki se jih je recimo »poljudno«, a zelo prodorno lotil Del Boca. Focardi s številnimi primeri dokazuje kako se je v (nepoučenem) italijanskem javnem mnenju ustvarilo prepričanje, da so za teror in grozodejstva v drugi vojni v glavnem krivi Nemci, torej na eni strani »dobri Italijani«, na drugi »hudobni Nemci«. Italija je bila zelo »razumevajoča« do svojih vojnih zločincev, glede fojb pa je izdala tiralico za jugoslovanskega predsednika Tita in zahtevala njegovo izročitev, v bistvu da bi s tem prikrila svoje početje v nekdanji SFRJ.