Letina poznih poljščin, sadja in grozdja v Sloveniji predvidoma še slabša kot lani

Letina večine poznih poljščin, sadnih vrst in grozdja bo po podatkih o pričakovanih pridelkih s 5. septembra v Sloveniji še slabša kot v prejšnjem letu, ko je že bila podpovprečna. Pričakovani povprečni pridelek koruze za zrnje naj bi znašal 5,4 tone na hektar, kar je za četrtino manj kot lani, je objavil državni statistični urad.

Pridelek koruze za zrnje v obsegu 5,4 tone na hektar bi pomenil 38-odstotni upad glede na povprečje zadnjih desetih let. Skupno naj bi s približno 42.000 hektarjev površin pospravili le 227.160 ton koruze za zrnje, so navedli statistiki.

Podpovprečen pridelek se napoveduje tudi pri večini drugih pomembnejših poznih poljščin. Pri silažni koruzi naj bi povprečni pridelek znašal 27,2 tone na hektar, kar je 29 odstotkov manj kot lani in 39 odstotkov manj od desetletnega povprečja.

Skupni pridelek poznega krompirja naj bi letos tehtal približno 44.750 ton, kar je 21 odstotkov manj kot lani. Pričakovani hektarski pridelek naj bi upadel na 17,5 tone na hektar, kar bi predstavljalo za 31 odstotkov manjšo količino od desetletnega povprečja.

Soje so kmetje predvidoma pridelali 1,6 tone na hektar, kar je 41 odstotkov manj od povprečja zadnjih desetih let.

Pri sončnicah za zrnje naj bi pričakovani povprečni pridelek znašal 1,4 tone na hektar. To je 39 odstotkov manj od desetletnega povprečja. Povprečni pridelek oljnih buč naj bi bil z 0,4 tone suhih bučnih semen na hektar za 35 odstotkov manjši od povprečja zadnjih desetih let.

Sladkorne pese bodo kmetovalci pridelali najmanj od leta 2019, ko so jo znova začeli gojiti. Površina se je od lani zmanjšala za polovico, povprečni pridelek pa naj bi bil za 62 odstotkov slabši. Predvidoma bo znašal 20 ton na hektar, kar je 53 odstotkov manj od povprečja zadnjih desetih let.

Hmeljarji naj bi z 10 odstotkov manjše površine kot lani pospravili približno 1090 ton hmelja. Pričakovani povprečni hektarski pridelek, 0,7 tone na hektar, naj bi bil za polovico slabši od lanskega.

Pridelek jabolk in hrušk, najpomembnejših poznih sadnih vrst v Sloveniji, naj bi bil letos nekoliko manjši kot lani.

V intenzivnih sadovnjakih naj bi pridelali 35.780 ton jabolk oziroma dva odstotka manj kot lani. Po drugi strani se bo povprečni pridelek predvidoma povečal za okoli 100 kilogramov na 19,4 tone na hektar. Hruške so obrodile nekoliko slabše, 2430 ton pričakovanega pridelka je za skoraj sedem odstotkov manj kot lani.

Po drugi strani se v ekstenzivnih sadovnjakih napoveduje več pridelka jabolk, hrušk ter češpelj in sliv kot po slabi lanski letini.

Z ene jablane naj bi obrali povprečno 21 kilogramov jabolk, kar je 11 odstotkov več kot lani, toda še vedno 27 odstotkov manj od desetletnega povprečja. Hrušk, obranih z enega drevesa, naj bi bilo po pričakovanjih povprečno 16 kilogramov. To je 15 odstotkov več kot lani, vendar 23 odstotkov manj od desetletnega povprečja.

Pri češpljah in slivah se pričakuje dober pridelek. Z enega drevesa naj bi obrali povprečno 11 kilogramov, kar je 35 odstotkov več kot lani oziroma devet odstotkov več od desetletnega povprečja.

Po ugodnejši lanski letini naj bi bil pridelek grozdja letos manjši. Skupno naj bi ga bilo okoli 65.000 ton, kar je približno 28 odstotkov manj kot v prejšnjem letu. Povprečni pridelek grozdja bo predvidoma znašal 4,8 tone na hektar. To je za okoli četrtino manj kot lani oziroma za nekaj več kot petino manj od desetletnega povprečja.