Glede ponovne vzpostavitve pokrajin, ki so bile v Furlaniji - Julijski krajini ukinjene med letoma 2017 in 2018, niti znotraj strank, ki v deželi oblikujejo vladno koalicijo, ne obstaja tako enoten konsenz, kot je donedavnega kazalo. V deželnih vrstah Bratov Italije ta tema – paradni konj guvernerja Massimiliana Fedrige – resda ni bila na vrhu prioritet, ni pa mogoče niti zatrditi, da bi bilo doslej iz teh krogov slišati kako posebno neuglašeno stališče.
Zato v zadnjih dneh toliko bolj odmevajo izjave pordenonskega evropskega poslanca Alessandra Cirianija (Bratje Italije), ki je na strankarskem srečanju v Vidmu nanizal kar nekaj pikrih opazk na račun ponovne vzpostavitve pokrajin oz. »širših lokalnih uprav«, kot bi se po novem imenovale, češ da naj steče poglobljeno soočenje o pristojnostih te vmesne upravne ravni med deželami in občinami, saj bo v nasprotnem primeru v očeh prebivalcev poteza izpadla kot neko množenje stolčkov, ki jih je treba razdeliti med posameznimi političnimi silami. Cirianijeve izjave so neposredno povezane z vprašanjem Fedrigovega političnega nasledstva: ne kaže namreč, da bo predsedniku deželne vlade FJK uspelo si zagotoviti še tretji mandat v palači na tržaškem Velikem trgu. Apetiti Bratov Italije so očitni, kar dokazujejo tudi Cirianijeve besede.
Polemika, ki diši po kampanji
Za komentar o ponovni vzpostavitvi pokrajin smo vprašali deželnega svetnika stranke Slovenska skupnost (SSk) Marka Pisanija in deželno koordinatorico slovenske komponente Demokratske stranke (DS) Valentino Repini. Oba sta se strinjala, da gre besede Alessandra Cirianija izjave umestiti v predalček izjav, ki govorijo o eni temi, da bi sporočili nekaj drugega. »Cilj teh izjav je ustvarjanje napetosti v večini, v kateri je mogoče opaziti rivalstvo v vidiku deželnih volitev, za katere še ni znano, če bodo morebiti predčasne ali pa leta 2028, ob koncu zakonodajne dobe,« je včeraj ocenil Pisani in ob tem spomnil, da je bila v času odločanja o ukinitvi pokrajin SSk edina stranka, ki je temu nasprotovala. Ostrejšo oceno je podala Repini, ki se ji zdijo nesoglasja o pokrajinah še en dokaz razklane večine, kar je znak vstopanja v volilno kampanjo. Vodja Slovencev v DS je ob tem opozorila, da ostaja slika o tem, za kaj naj bi bile širše lokalne uprav sploh pristojne, preveč nejasna.
Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.