Nedelja, 22 maj 2022
Iskanje

Težaško delo za računalnikom

Dolge ure, preživete za različnimi napravami pomenijo tudi dolgotrajno in prisiljeno držo, ki ni naravna in zato povzroča težave

20. dec. 2021 | 9:28
Dark Theme

Že zdavnaj smo si priznali, da so računalniki in na splošno tehnologija močno spremenili naša življenja. Zdaj že vemo, da se brez njih marsičesa sploh ne da več urediti, nismo pa še čisto ozavestili dejstva, da sta najprej tehnološka in zdaj tudi digitalna preobrazba že precej načeli tudi naše telo.

Če je delo za računalnikom sprva veljalo za udobno in brez stresa (tj. brez premikanja, vstajanja, dvigovanja in drugega fizičnega napora), smo z leti spoznali, da to sploh ne drži. Pojavile so se namreč nove težave in poškodbe, ki jih prej nismo poznali in s katerimi se žal še vedno ne ukvarjamo dovolj resno, kot bi morali. Dolge ure, preživete za različnimi napravami pomenijo tudi dolgotrajno in prisiljeno držo, ki ni naravna in zato povzroči bolečine v hrbtenici, ramenih, vratu, zapestjih, nogah in tudi želodcu. Korak do poškodbe pa je precej kratek.

Najprej pravilno sedenje ...

Človek je tisočletja živel v gibanju, nato pa se je kar naenkrat umiril in usedel. Seveda se naše telo ni moglo v tako kratkem času privaditi na sedentarnost in zato je sedenje dolgih osem ur na dan, vsaj pet dni na teden škodljivo. Dodatna težava je, da ravno toliko časa sedimo pretežno nepravilno (sključeni, s prekrižanimi nogami, postrani ipd.), kar hrbtenico postavlja pod večjo napetost. Pod udarom je tudi križ, ki postane žrtev pasivnega sedenja, ker mora prenašati vso težo zgornjega dela telesa, pogost je tudi sindrom karpalnega kanala, ko pride do utesnitve živca v zapestju. To so le najpogostejše težave, ki bi se jih lahko znebili, če bi sedeli vzravnano. Pri sedenju bi morali potisniti boke čim bliže naslonjalu, tako da je spodnji del hrbta podprt. Le na tak način bomo lahko obdržali vzravnan hrbet. Če nam naslonjalo ne podpre hrbta, si pomagajmo tako, da nanj prislonimo manjšo blazino.

... nato dobra in pravilno postavljena oprema ...

Stol, na katerem preživimo večino dneva, mora biti kakovosten, investicija vanj je investicija v naše zdravje. Isto velja za mizo, ekran, tipkovnico in miško. Višina stola naj bo takšna, da bodo stopala dosegla tla in da bodo kolena v višini bokov. Med tipkanjem in uporabo miške morajo biti komolci v višini mize, tipkovnica in miška pa direktno pred nami. Naklon tipkovnice naj bo tak, da bodo naša ramena in zapestja sproščena. Zaslon imamo direktno pred sabo in v višini, da bo zgornji del slike v višini naših oči. Razdalja med nami in njim pa mora biti vsaj za dolžino naše (iztegnjene) roke. Zelo pomembno je tudi, da na zaslonu ne prihaja do odboja luči iz prostora ali zunanje svetlobe.

... in redni premori

V marsikateri službi se na premore izven dorečenega urnika gleda kot na potrato časa. Vendar minuta ali dve pavze na pol ure dela in pet minut na vsako polno uro bo preprečilo bolečine in poškodbe ter povečalo koncentracijo, ko bomo znova sedli za ekran. V tem času se lepo pretegnemo, razgibamo vse sklepe in dele telesa, ki so bili v zadnji uri v krču ali nesproščeni. Pojdimo enkrat gor in dol po stopnicah ali pa do stranišča in si osvežimo obraz, raztegnimo hrbtenico in boke.

Zelo priporočeno je tudi pravilo 20: po 20 minutah dela za računalnikom za 20 sekund pogledamo v daljavo vsaj 20 metrov. Torej skozi okno. V času daljših pavz lahko kaj postorimo v drugem položaju, na primer stoje – nekaj pospravimo ali odnesemo.

Na spletu boste našli veliko različnih razgibalnih vaj, ki so primerne za pisarniško okolje, če pa nimate možnosti za aktivno pavzo, bo že dovolj, da redno zamenjate položaj (se vzravnate, vstanete, se sprehodite). Za sprostitev misli in telesa se po službi nujno sprehodite: avto nalašč parkirajte daleč, da boste morali do njega hoditi vsaj 15 minut. Vsak drug dan pa si privoščite sprehod v naravi.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava

$tempAlt.replaceAll('"','').replaceAll('<p>','').replaceAll('</p>','').replaceAll('<br>','').replaceAll('<br/>','').replaceAll('<br />','').trim()

Italijanska vlada je odločila, da zaradi manjše razpoložljivosti energentov zaradi vojne v Ukrajini temperature ob uporabi klimatskih naprav ne smejo biti nižje od 27°C, pozimi pa ne bodo smele presegati 19°C (+/- 2°C).

17. maj. 2022 | 6:00
Soglašam, ker menim, da gre za upravičeno žrtev
Soglašam le delno, ker menim, da je ob omenjenih temperaturah poleti pretoplo in pozimi premrzlo za življenje in delo
Odločitev zavračam, ker menim, da je neustrezna
Odločitev odločno zavračam, ker menim, da gre za neupravičeno žrtev
Ne vem
Prikaz rezultatov

Glasovanje zahteva prijavo