Pred slabimi štirimi desetletji je v Italiji doma narečje uporabljala tretjina ljudi – nekateri izključno, drugi pretežno. Lani je to veljalo le še za 9,6 odstotka, kar pomeni, da se je uporaba narečja v domačem okolju zmanjšala za dve tretjini, kaže raziskava italijanskega nacionalnega statističnega inštituta (Istat) o rabi italijanskega jezika, narečij in tujih jezikov.
Danes skoraj polovica prebivalcev, starih šest ali več let, tako doma kot s prijatelji ali neznanci govori samo ali pretežno italijansko, kar je več kot leta 2015 (40,6 %). Deleži se tukaj precej razlikujejo glede na sporazumevalno okolje: doma pretežno italijansko govori 53,6 % ljudi, s prijatelji 58,7 %, z neznanci pa kar 82,6 %.
Sicer kljub temu še ni mogoče zatrditi, da dialekti izginjajo. V vsaj enem sporazumevalnem okolju narečje v Italiji uporablja 42 odstotkov ljudi, včasih izključno, včasih pa izmenično z italijanščino. Narečje se bolj ohranja v bolj osebnih stikih (38 % ga govori doma, 35,5 % pa s prijatelji), veliko manj pogosta pa je raba narečja v širšem družbenem prostoru – z neznanci ga uporablja le 13 odstotkov ljudi, kaže raziskava Istata.
Izsledki poleg tega kažejo, da je raba italijanskega jezika v družini obratno sorazmerna s starostjo: pri mlajših je večji delež takih, ki doma govorijo pretežno italijansko. Pri tem je pomemben tudi »družinski prenos«: kadar oba starša doma govorita večinoma italijansko, to prevzame 95,9 % otrok. Če pa starša uporabljata narečje (izključno ali izmenično), ga potem uporablja 60,8 % otrok.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem