Sreda, 24 julij 2024
Iskanje

V FJK upočasnitev gospodarske rasti

Banka Italije predstavila podatke o deželnem gospodarstvu v letu 2023

Trst |
12. jun. 2024 | 14:37
Dark Theme

Potem ko je v letih 2021 in 2022 po pandemiji novega koronavirusa beležila velik napredek, se je v letu 2023 gospodarska rast v Furlaniji - Julijski krajini upočasnila ter ob koncu leta beležila le 0,6-odstoten napredek, kar je manj od rasti na vsedržavni ravni, ki je bila 0,9-odstotna. To piše v poročilu tržaškega sedeža Banke Italije, ki so ga danes (12. junija 2024) predstavili v Trstu. Iz podatkov, ki sta jih obelodanila direktor tržaške podružnice Banke Italije Marco Martella in ekonomist Paolo Chiades, tako izhaja, da je npr. dodana vrednost industrije upadla za 3,7 odstotka, pri čemer je prodaja izdelkov v tujino upadla za 6,2 odstotka. V gradbeništvu se je rast kljub upočasnitvi dejansko nadaljevala, pri čemer je dodana vrednost zrasla za 3,6 odstotka, kar pripisujejo zlasti koriščenju spodbud oz. olajšav in t.i. superbonusa. Na trgu nepremičnin je število transakcij upadlo za kar 11,8 odstotka, število javnih investicij občin in dežele, ki so lahko koristile tako večje ostanke iz proračunov kot tudi evropska sredstva in sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost, v infrastrukturna dela pa se je tudi znatno povečalo in to za 16 odstotkov. Na področju storitvenih dejavnosti se je rast občutno ošibila in je dodana vrednost zrasla za le 1,6 odstotka: to je občutil tudi turistični sektor, ki je vsekakor beležil 6,9-odstotno rast, računa pa lahko predvsem na turiste iz bližnjih dežel oz. držav. Kljub temu je število ležišč v hotelskih in drugih obratih v deželi še vedno nezadostno, kar lahko predstavlja težavo v luči bližnje Evropske prestolnice kulture v Gorici in Novi Gorici leta 2025.

Pretovor blaga v pristaniščih v Trstu in Tržiču je upadel za 3,2 odstotka, medtem ko deželno gospodarstvo ni pretirano občutilo učinkov krize glede varne plovbe po Rdečem morju, če ne upoštevamo 17,3-odstotnega padca ravni pretovora zabojnikov v Trstu in Tržiču, kjer pa so izgube nadoknadili s povečanim pretovorom nafte in Ro-Ro ladij. Donosnost deželnih podjetij je tudi padla za 15 odstotkov, ostaja pa pozitivna, število zaposlenih pa je ostalo dejansko enako in ni beležilo velike rasti, kar gre pripisati tudi številčnemu krčenju tistega dela prebivalstva, ki je sposobno za delo, kar se bo zaradi staranja prebivalstva nadaljevalo tudi v prihodnjih desetletjih, pri čemer računajo izgubo kakih 71.000 delavcev. Tudi rast dohodkov družin se je ošibila in bila le 1,3-odstotna. Prav tako je za 7,7 odstotka upadlo število posojil podjetjem, zaradi dviga obrestnih mer pa se je povpraševanje po posojilih zmanjšalo tudi pri družinah, ugotavljajo pri Banki Italije, kjer so tudi poglobili določene dejavnike, kot npr. število zakupov in dejansko začetih del s sredstvi iz načrta za okrevanje in odpornost, negativni demografski trend z upadom števila zaposljivih prebivalcev (kar ne bi utegnili spremeniti niti z večjo zaposljivostjo žensk) in število zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev na 10.000 prebivalcev, ki je kljub številnim odhodom še vedno večje od italijanskega povprečja (191 proti 151).

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava