V Italiji demokracija vse bolj v krizi

Italijanske oblasti namerno in dosledno razkrajajo vladavino prava v državi. Tako lahko beremo v letošnjem poročilu mreže Civil Liberties Union for Europe (Liberties), ki se zavzema za zaščito državljanskih svoboščin, demokratične participacije in vladavine prava v Evropski uniji. Prejšnji teden objavljeni dokument na osemsto straneh prinaša analize več kot 40 nevladnih organizacij iz 22 držav, v katerih je tudi poudarjeno, da ni več problematično le dogajanje v posameznih članicah unije, saj nevladniki opozarjajo tudi na neučinkovitost bruseljskih institucij. V mnogih državah je namreč neupoštevanje priporočil Evropske komisije zaradi pomanjkanja sankcij postala stalna praksa, kar erozijo pravne države dodatno normalizira.

Italiji v skupini bolj problematičnih držav delajo družbo še Bolgarija, Hrvaška in Slovaška, medtem ko je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbana uvrščena v svojo kategorijo. V času utrjevanja iliberalnih oblik demokracije so tudi države z močno demokratično tradicijo, kot so denimo Belgija, Danska, Francija, Nemčija in Švedska, nekoliko nazadovale, čeprav ne zaradi načrtne politične strategije. V državah, kjer se vladavina prava ni niti izboljšala niti poslabšala, pa je Slovenija. V tej skupini so še Češka, Estonija, Grčija, Irska, Litva, Nizozemska, Romunija in Španija, še piše v poročilo Liberties.

V Italiji so vse pogostejši tudi napadi izvršne oblasti na institucije nadzora. Kot primeri so izpostavljeni denimo javna diskreditacija sodstva po odločitvah v migracijskih zadevah, predlog ustavne reforme o pravosodju, ki je sicer padel na nedavnem referendumu, kot tudi težavna digitalizacija kazenskega sistema, ki dodatno podaljšuje postopke. Problematične so tudi kronične težave v zaporniškem sistemu. Poročilo tako navaja, da je bilo lani v italijanskih zaporih priprtih 63.868 oseb ob zmogljivosti 51.275 mest.

Več v jutrišnjem (torkovem) Primorskem dnevniku