»Vojna je nekaj tako pošastnega, da je že sama po sebi nepravična«

»Mir je cilj najvišje koristi. Z mirom imajo vsi ugodnosti: posamezniki, družine, ljudstva, celotna človeška družina.«

Tako je zapisal papež Janez XXIII. v encikliki Pacem in terris (Mir na svetu), objavljeni na današnji dan pred šestdesetimi leti, 11. aprila 1963. Za mnoge je bila tedanja enciklika prelomna. Ponudila je novo cerkveno vizijo človeka, njegovih pravic in dolžnosti, sobivanja »v resnici, pravičnosti, ljubezni, svobodi«, obravnave manjšin, solidarnosti, ravnovesja med ljudstvi, zemljo in kapitalom.

Enajst odstavkov enciklike je namenjenih razorožitvi – potrebi po razorožitvi kot edini poti, ki bi rešila človeštvo pred takrat pretečim jedrskim prepadom. S tem v zvezi je jasno zakoličila: vojna je vedno iracionalna.

O encikliki Pacem in terris, njenem pomenu, njenih novostih in predvsem njeni aktualnosti je v intervjuju za Primorski dnevnik spregovoril profesor Agostino Giovagnoli, zgodovinar, predavatelj sodobne zgodovine na Katoliški univerzi Srca Jezusovega v Rimu.

Enciklika Pacem in terris je enciklika za mir ali proti vojni?

Oboje. Njeno jedro zaobjema krik proti vojni. Skuša dopovedati, da se je treba vojni odpovedati iz racionalnih razlogov. Narava vojne se je spremenila. Tehnologija jo je povzdignila na tako strahotno raven, da vojna ne more biti več racionalen instrument za reševanje odprtih vprašanj in konfliktov.

Okrog tega jedra je Janez XXIII. razpredel misel o obzorju miru, v kateri je podčrtal enotnost človeških bitij, obsodil rasizem, izpostavil novo, vse bolj enakopravno vlogo žensk v družbi in potrebo po družbeni pravičnosti. Vse to naj bi pripomoglo k miru na svetu.

Ali vojna lahko privede do pravičnosti?

Ne! To je sporočilo enciklike Pacem in terris. Pojmovanje vojne kot sredstva, ki naj bi popravilo krivice, je zastarelo. Kajti sredstva, s katerimi sedaj razpolaga vojna, so tako zelo nepravična, da se z njihovo uporabo ne da doseči pravice.

Z drugimi besedami: v sodobnem svetu je vojna nekaj tako pošastnega, da je že sama po sebi nepravična, čeprav bi bili lahko razlogi za uporabo vojne navidezno pravični. Učinki sedanjih vojn presegajo vsakršen cilj, zato so vojne nepravične.

Ali je enciklika po šestdesetih letih še aktualna?

Je izredno aktualna! Ker s prepoznavanjem znakov časa, v katerem živimo, nam nudi možnost razumevanja evangelija. Današnji časi se razlikujejo od tistih izpred šestdesetih let. Pomislimo le na vojno v Ukrajini. Na žalost se dan za dnem bolj privajamo nanjo in ne razumemo njenih katastrofalnih posledic.

Ponudil sem le aktualen primer, da bi z njim podčrtal nerazumevanje časa, v katerem živimo. Postajamo vse bolj brezbrižni do tega, kar se dogaja blizu nas. Človeško gledano je to neracionalno.

Papež Frančišek govori o tretji svetovni vojni, ki je že v teku na raznih bojiščih. To pomeni, da se od enciklike Pacem in terris nismo nič naučili?

Celoten intervju v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.