»Vsak naj si pesmi razlaga po svoje in od njih vzame, kar hoče«

Na zabavah, kot jih je v pustnem času veliko, veljajo nekatera nenapisana pravila. Eno od teh pravi, da v zamejstvu ni prave fešte, če na njej ni slišati uspešnic Mulo Mauta in Kenebek.

Ta dva hita sta bila iztočnica za klepet s Petrom Gergoletom, ki je avtor obeh skladb, a je tudi marsikaj drugega: novinar na slovenskem RAI, tekstopisec, producent, športni navdušenec, ljubitelj živali ... A čim se je začel intervju s seznamom vseh njegovih zanimanj, je beseda takoj nanesla na glasbo.

Ali to pomeni, da ste po duši predvsem glasbenik?

Verjetno, čeprav ni povsem točno, da sem glasbenik. Bolj me zanima ustvarjanje pesmi. Imam občutek za glasbene linije, ki so všečne, zato mi je uspelo sestaviti melodije, ki ostanejo v ušesu.

Saj, na spletni strani RTV Slovenija so vas pred leti, ko ste bili gost radijske oddaje, opisali kot »hit makerja«, torej kot nekoga, ki ustvarja glasbene uspešnice. Vam ta oznaka povzroča zadrego?

Odvisi, o kateri ravni govorimo ...

Mulo mauta in Kenebek sta pesmi, ki ju poje staro in mlado. Ni dvoma, da sta zamejska hita.

Če ostanemo na naši lokalni ravni, ta oznaka še lahko drži. Naj omenim tudi pesem Žile. Drugače pa ne, čeprav je v okviru projekta Vulture and The Guru nastala pesem Enaka, pri kateri je sodeloval Tomislav Jovanović - Tokac. To pesem so vrteli tudi v Sloveniji, bila je med desetimi najbolj predvajanimi na Valu 202 leta 2011.

Kakšen je ta občutek, ko se na kakšni fešti ali na Kraškem pustu iz več grl sliši tvoja pesem?

Lep občutek, zelo lep, čeprav ... Ko pišeš pesem in se z njo dolgo trudiš, vzpostaviš do nje zelo poseben, skoraj intimen odnos. Jaz sem pač tak, da hočem biti zraven pri celem postopku od začetka do izida pesmi. Ko pa je pesem narejena, se odnos do nje spremeni.

Kot z otroki, ki v določenem trenutku gredo od doma?

Nekako. Pesem, v katero si vložil veliko truda, ni več tvoja. Prej je bila s tabo, zdaj je tam, nekje drugje.

Kar ste rekli, vsaj od daleč spominja na uspešnico Dancing in the dark. V videospotu pleše Courteney Cox, ljudje mislijo, da je hvalnica nočni zabavi, v resnici je z njo Bruce Springsteen preganjal nespečnost zaradi depresije.

Zato pesmi ni smiselno razlagati. Vsak naj si jih razlaga po svoje in naj od njih vzame, kar hoče.

Vseeno povejte, kako je nastala skladba Mulo mauta.

Mulo mauta je bil tak izraz, ki se uporablja v Doberdobu. Pomeni malovar, nekdo, ki pomaga pravemu zidarju. Zamislil sem se in si poskusil predstavljati življenje nekoga, ki je mulo malta, pomagač, ki si želi postati pravi zidar.

Torej ta pesem ne opisuje nekega konkretnega »mulota«?

Ne, nisem se fokusiral na eno osebo, samo predstavljal sem si neko življenje, ki pa je morda življenje več ljudi.

Kako pa je nastala pesem Kenebek?

Doma nismo imeli kmetije, imel jo je stric. Nekaj dni poleti smo vstajali zgodaj zjutraj in mu pomagali pobirati krompir. Takrat sem velikokrat slišal besedo kenebek, kar je sorta krompirja. Potem sem imel preblisk, da je ta izraz lahko zanimiv za pesem. Odziv me je presenetil.

Saj, ti pesmi, ki sta napisani v doberdobskem narečju, sta tudi podrli mentalni zid, ki ločuje Trst in Gorico.

Eden od največjih dosežkov Blek Pantersov je bil ravno ta, da smo nastopili v Kulturnem domu v Trstu. Ni pa povsem res, da je med Doberdobom in Trstom zid. Doberdob je zmeraj gravitiral k Trstu, podobno kot je tudi Vrh. Sovodnje pa že bolj h Gorici. Tako je bilo vsaj enkrat, ne vem, kako je zdaj.

Intervju bi bil lepši, če bi rekli, da ste ravno z glasbo prišli v tržaške vasi in spoznali ženo.

Ne, nisem je spoznal po zaslugi glasbe. Je pa res, da sem pri njej dobil navdih za kakšno pesem ...

Celoten intervju v nedeljskem Primorskem dnevniku.