Po prvi pici še druga. Natakarica nato vpraša: »Ali bi radi sladico?« »Tokrat ne,« je bil odgovor. Tekma ragbijskega pokala šestih narodov U20 med italijansko in angleško izbrano vrsto v Gorici nas je spomnila, kako smo v goriški piceriji pred kratkim srečali tri slovenske ragbiste, ki branijo barve videmskega moštva Rugby Udine Union FVG 1928 v italijanski C1-ligi. Goriški Slovenci Jan Paulin, Ivan Maniacco (oba letnik 1995) in Gabriele Terčič (1994) so se pred sedmimi leti zaljubili v šport, ki je nato pogojeval tudi vpis na fakulteto, saj so po opravljeni maturi na goriških višjih šolah vsi trije nadaljevali študijsko pot v Vidmu. »Tako smo lahko nadaljevali z igranjem ragbija,« nam je pojasnil 22-letni Ivan Maniacco, ki smo ga med drugim vprašali, ali je normalno, da si za večerjo vsak poje po dve pici. »Seveda. Po treningu si lahko privoščimo čisto vse. Treniramo na visoki ravni in porabimo ogromno energij,« poudarja sogovornik.
Goriški ragbisti trenirajo trikrat tedensko, po dvakrat na teden pa obiskujejo fitnes. Igrajo v C1-ligi, ki je druga najnižja, Jan Paulin pa je odigral nekaj tekem tudi v A-ligi oz. v drugem italijanskem prvenstvu, v katerem igra tudi nekaj reprezentantov U20. »V bistvu se v prvenstvu odpravljamo najdlje v Conegliano. Letos so rezultati slabi, ker smo mladi, veliko igralcev pa mora pomagati ekipi v A-ligi, kjer se soočajo s številnimi poškodbami,« je dodal Maniacco. Poškodbe so sicer del vsakdana za igralce ragbija. »Tekme so s fizičnega vidika zelo obremenjujoče. V sedmih letih nisem še utrpel nobene hude poškodbe, veliko pa je bilo udarcev. Kar pogosto prihaja do kakega izpaha rame, zvini gležnja so na dnevnem redu, nekateri imajo težave s kolenskimi vezmi, Terčič pa je nekajkrat izgubil kak zob. Ni bilo pa hudo (smeh),« je povedal Maniacco, ki tako kar nekajkrat na leto obišče zdravnika in fizioterapevta.
Ali tudi v nižjih ligah velja, da potekajo tekme ragbije v znamenju fair playa? »Naletiš tudi na manj korektne ekipe, tako da na igrišču lahko pride do kakega manjšega prepira po grobi akciji. Večinoma pa prevladuje zelo spoštljiv odnos, tudi do sodnikov. Seveda po koncu dvoboja napoči čas za tretji polčas,« je dejal Ivan, ki smo ga vprašali, zakaj bi mlademu športniku svetoval ragbi. »Ta športna panoga ti pokaže, kdo si v resnici. Nauči te, da si moraš v življenju znati pomagati. Če si na igrišču v stiski, te lahko drugi poteptajo. Tako je tudi v realnem svetu,« je zaključil Maniacco.