Brez prekinitev prehodili vertikalo SPDT

Leta 1968 se je porodila zamisel za planinsko pot, ki naj bi planince vodila od tromeje pri Trbižu do Trsta, po gorah, vrhovih in grebenih Julijskih Alp ter skozi kraje, kjer prebivajo Slovenci v Italiji. Nalogo je ob pomoči Planinske zveze Slovenije prevzelo Slovensko planinsko društvo Trst. Nosilci tega ambicioznega projekta so bili Štefan Bratož, Rafko Dolhar, takratna predsednica SPDT Sonja Mašera in Slavko Tuta. Leta 1972 je bilo trasiranje vertikale, kakor so pot poimenovali člani SPDT, v glavnem zaključeno, tri leta kasneje pa je izšel vodnik, ki ga je uredil Boris Sancin ob pomoči Miroslava Črnivca, ki je poskrbel za zemljevide. Uradna otvoritev planinske poti SPDT oz. vertikale je bila 5. oktobra 1975.

Vodnik je od takrat postal zvest spremljevalec planincev, pohodnikov in članov SPDT. V priročni knjižici z znamenito zeleno platnico so opisani posamezni odseki vertikale, ki so primerni tudi za krajše ture in enodnevne pohode. Tudi SPDT redno organizira izlete, ki potekajo po trasi vertikale. Doslej pa še ni bilo nikogar, ki bi vertikalo prehodil od začetka do konca brez prekinitev. Edinstveni pohodniški podvig je avgusta letos opravila družina Kralj, ki je najbrž prva, ki je planinsko pot SPDT združila v celoto. Vertikalo so Maksi, Jasmin, Julija, Jakob in Jasna prehodili v 15 dneh. Podatki, ki so jih zbirali s pomočjo GPS naprave, kažejo, da so prehodili celih 384 kilometrov in kar 15.539 metrov višinske razlike, za kar so potrebovali približno 114 ur hoje.

»Navdih za ta podvig smo našli v vodniku po planinski poti SPDT, ki smo ga po dolgem času spet vzeli v roke lani v času lockdowna. Ker smo bili priklenjeni doma, samo se namreč lotili temeljitega pospravljanja hiše. Ideja o vertikali se je začela razvijati, januarja pa smo se dokončno odločili, da jo bomo prehodili od začetka do konca. Z ženo sva tako med konci tedna pozimi in spomladi večkrat šla na ogled terena: iskala sva predvsem kritične točke, stičišča poti in prenočišča. Poleg vodnika so nama bile v pomoč predvsem topografske karte. Tako planiranje se je na koncu izkazalo za ključno, saj drugače celotne poti ne bi prehodili v 15 dneh,« je dejal Maksi Kralj, dolgoletni član in več let tudi odbornik SPDT. Tudi Maksijeva žena Jasmin je že od malih nog članica SPDT, saj je bil njen oče Pino Rudež tudi predsednik društva. Ob rojstvu otrok sta Maksi in Jasmin izstopila iz odbora društva, še vedno pa sta ostala člana in še naprej redno zahajala v hribe. »Najprej moram izpostaviti, da je vertikala res zelo lepa, saj zajema Julijce, Rezijo, Benečijo in Kras. To so zelo različna okolja, vezna nit pa je seveda ta, da v vseh teh krajih živijo Slovenci. Pot nas je zelo obogatila, saj smo videli kraje, ki jih drugače najbrž ne bi obiskali. Poleg tega pa osebno nisem pričakovala, da so še danes povsod prisotni Slovenci. Vsi so nas na poti gostoljubno sprejeli in se z nami pogovarjali,« je najprej povedala Jasmin Rudež.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.