Erikov kip je kot skulptura

Doma je s Korit na Krasu, trenira v Gorici, svetovni naslov zveze IBFF v bodybuildingu pa je pred kratkim osvojil v Kopru (tekmoval je tudi na svetovnem prvenstvu zveze WFF v Berlinu). Primorskemu tekmovalcu je ime Erik Ferfolja, star pa je 45 let, po poklicu je grafični tehnik. V uvodnem delu pogovora pa je dejal, da bi rad postal fitnes trener. »V tem svetu se dobro znajdem in bi rad svoje znanje predal drugim,« je dejal Ferfolja, ki v fitnesu trenira že od dvajsetega leta starosti. To se pravi že celih petindvajset let. »Rad imam tak stil življenja, stalno se izobražujem glede zdrave prehrane, pa vadbe z utežmi, funkcionalne vadbe in tako dalje,« pravi Erik.

V tekmovalni svet ga je »pahnil« prijatelj Tomaž Kok, ki je tudi Erikov osebni trener. »Pred tremi leti mi je svetoval, naj poskusim in tako je tudi bilo. Tudi on je tekmoval in zelo dobro pozna bodybuildersko okolje. Ker sem precej perfekcionist, sem malce premislil, začrtal pot in se odločil, da se pač preizkusim.«

Erik je letos prvič tekmoval v bolj resnih in zahtevnih bodybuilding kategorijah. »Še lani sem nastopal na manj pomembnih tekmah, na katerih mišic na nogah sploh niso upoštevali, ampak so ocenili le zgornji del telesa. Letos pa je bilo čisto drugače.«

Pri bodybuildingu je hrana izjemno pomembna. Morda še bolj kot trening sam. »Treniram štirikrat do petkrat tedensko. Ne več, saj je treba telo in mišice regenerirati. Pri prehrani sem zelo discipliniran. Ne jem neumnosti, sladkarij, omak. Izjemno pomembni so zadnji meseci pred tekmo. Letos sem tekmoval oktobra in konkretno sem začel nižati kalorije s 1. julijem. Zadnji tedni so bili zelo trdi, saj sploh nisem jedel ogljikovih hidratov, ampak samo beljakovine (belo in rdeče meso, jajca, ribe, sirotko) ter zelenjavo. Bilo je kar hudo, a drugače ne gre. To je velik šok za telo, glava tega ni vajena.«

Zakaj pa je Erik izbral Gorico kot lokacijo za svoje treninge? »Luka Filipič, ki je lastnik fitnesa Sport&Fit v Gorici, je bil velik prijatelj mojega brata. Jaz sem kar nekaj let živel in treniral v Ljubljani. Ko pa sem se vrnil domov, se se odločil za fitnes v Gorici. Tam je tudi precej Slovencev, ki trenira. Goriški fitnes je pisan na kožo bodybuilderjem, saj je tudi sam Luka tekmovalec,« pravi Erik, ki je tudi spregovori o dopingu v tem športu. »Žal obstaja tudi pri nas. Nekateri imajo čisto napačno predstavo, kako se to gre. Predvsem mlajši tekmovalci bi radi prišli do uspeha po krajšnicah. A to ni to. Protidopinških kontrol pa ni veliko,« dodaja.

Erik Ferfolja si je po zadnjih tekmovanjih vzel poldrugo leto pavze. »Pravzaprav ne bom tekmoval, a treniral bom na polno, saj bi rad že dodatno zgradil nekaj mišične mase. To pa ne pride kar tako čez noč. Nujno je dolgoročno planiranje,« je še dodal Erik, ki zdaj tehta sto kilogramov, pred tekmovanjem pa se je tehtnica ustavila na 90 kilogramov.

Bodybuilder s Korit na Krasu spremlja tudi druge športe. »Malce vse. Navijam za vse slovenske športnike, ki tekmujejo na vrhunski ravni.«

Erik je bil v mladih letih plesalec, pravzaprav športni plesalec. »To pa mi zdaj zelo pomaga pri tako imenovanem stage presentation, to se pravi pri predstavitvi na odru, ko je treba pozirati in pokazati vse mišice. Tu lahko naredim jaz veliko razliko, marsikdo pa zaide v težave. Z lahkotnim poziranjem moraš predstaviti svoje telo in navdušiti žirijo ter publiko. Sploh ne smeš delovati kot robot. Gibi morajo biti harmonični,« zaključuje Erik.