»Italijanske ceste so nevarne, Pogačarja lahko primerjamo le z Merckxom«

Nekdanji vrhunski kolesar Vincenzo Nibali, zadnji italijanski zmagovalec dirke po Italiji, je včeraj gostoval v Trstu. Na dogodku Sport Business Forum (današnji osrednji gost bo legendarni košarkarski trener Dan Peterson, srečanje z njim bo ob 16.30 v Trieste Campusu) je spregovoril o svoji karieri. Osredotočil se je pomen ekipnega dela v kolesarstvu in razkril nekaj anekdot, predvsem z Gira 2016, ko je po preobratu v zadnjih treh etapah prišel do veličastnega uspeha. Enainštiridesetletnemu »morskemu psu« iz Messine smo pred njegovim posegom postavili nekaj vprašanj.

Trenutno spremljate dirko po Italiji. Katera je vaša vloga?

Sem uradni ambasador Gira. Po koncu kariere sem začel sodelovati s podjetjem RCS Sport, ki organizira dirko po Italiji. Sem tehnični svetovalec ter skrbim za promocijo Gira. Veseli me, da sem po koncu svoje športne poti ostal v svetu kolesarstva. Sodelujem tudi z nekaterimi podjetji, ki so aktivno vpletena v kolesarstvo. Naj omenim le znamko pnevmatik Continental, ki se med drugim veliko posveča tudi varnosti kolesarjev. Najbolj pa me veseli delo z mladimi kolesarji, zato sem ustanovil ekipo Team Nibali.

Ali lahko še kdo ali kaj prepreči končno zmago Jonasa Vingegaarda na Giru?

Ne. Vingegaard je prišel na Giro z enim samim ciljem. Temeljito se je pripravil in je do zdaj dirkal brezhibno. Njegova forma se je stopnjevala in ravno v pravem trenutku dosegla višek.

Drugi cilj Danca je dirka po Franciji, kjer se obeta nov dvoboj s Tadejem Pogačarjem. Kakšno dirko lahko pričakujemo?

Šlo bo za povsem drugačno dirko. Poleg njiju bo še nekaj velikih zvezdnikov, med njimi tudi mladi Seixas, ki pa po mojem mnenju še ni dovolj izkušen za tako zahtevno dirko. Tudi pritisk nanj bo zelo velik, saj je Tour vendarle najpomembnejša dirka na svetu. Sem pa radoveden, kako se bo francoski talent odzval. Glede Vingegaarda mislim, da bo prišel na Tour dobro pripravljen, tako da lahko pričakujemo lep boj za zmago.

Omenili ste mladega Francoza Seixasa, v Italiji pa javnost nestrpno čaka na novega Nibalija. Zakaj mladi Italijani priti na vrh?

Težko je najti kolesarja, ki bi ponovil moje uspehe. Bil sem zelo vsestranski. Izstopal sem v klancih in spustih, bil sem dober v kronometru, le v sprintu nisem bil ravno konkurenčen. Danes pogrešamo takega kolesarja. Imamo sicer nekaj obetavnih mladih, ki pa jim moramo dati čas, da se razvijejo in dozorijo. Pred Girom se je veliko govorilo o Pellizzariju, ki pa se mu ni izšlo po željah. Imel je veliko pritiska, potem ko je zmagal na pripravljalni dirki Tour of the Alps. Na Giru pa smo odkrili Piganzolija, ki je glavni pomočnik Vingegaarda in se od Danca uči, kako postati vrhunski kolesar.

Kako pa na težave italijanskega kolesarstva vpliva nevarnost italijanskih cest?

Veliko je treba delati na varnosti. In to na vseh ravnem, od šol do institucij. V nekaterih severnih državah, pa tudi v Španiji, se veliko vlaga v kolesarsko infrastrukturo in osveščanje. V Italiji pa bi bilo treba v prvi vrsti osvežiti cestnoprometni zakonik, ki je preveč zastarel. Veliko nejasnosti je denimo glede samih pravil na kolesarskih stezah.

Na koncu še o Pogačarju: kaj menite o njegovih podvigih?

Pogačar je dejansko z drugega planeta. Taki šampioni se rodijo vsakih 25-30 let. Primerjamo ga lahko le Eddyjem Merckxom.

Bi se radi kosali z njim?

Niti ne (smeh). Konec moje kariere je sovpadal z začetkom njegove, tako da sem ga takrat tudi spoznal. Vsi smo se takoj zaveli, da ima Tadej nekaj več kot ostali. Od takrat se je še dodatno razvil in je danes postal skorajda nepremagljiv.