Podoba slovenskega
osnovnošolca se ni poslabšala

Načrt si je postavil za cilj zajeti čimvečje število otrok in njihovih družin ter njihovih učiteljev, zbrane podatke pa primerjati s tistimi izpred 17 let, ko je bila izpeljana podobna akcija. Pri raziskavi je sodelovalo več strokovnjakov, uredila pa sta jo Danilo Sedmak in Emidij Susič, ki sta jo tudi predstavila skupaj s psihologinjo Loreno Ravbar in ravnateljem Marjanom Kravosom.
Razveseljiva je skupna in zaključna ugotovitev udeležencev predstavitve, kakor tudi kasnejše diskusije, da se podoba slovenskega osnovnošolskega otroka v zadnjih dveh desetletjih ni poslabšala. Zbrani podatki dokazujejo, kako današnji otroci prebijejo več časa pri knjigi in imajo manj težav z branjem kot pa pred skoraj dvema desetletjema. In to kljub temu, da se je več kot podvojilo število učencev s povsem italijanskih družin (teh je zdaj na slovenskih šolah že dobrih 12 ods.), šoloobveznih otrok iz mešanih zakonov pa je približno enako kot pred sedemnajstimi leti. Istočasno pade v oči podatek, da je v tržaških šolah otrok iz povsem slovenskih družin samo 54 ods., to je približno šest ods. manj kot pri raziskavi iz leta 1993.