Novo krožišče za nove Opčine

Več metrov dolgi trobojnici, ki so ju raztegnili čez Narodno ulico, sta v petek zvečeri pričali, da je bil 12. julij 2013 za Opčine poseben dan. In morda ne samo za Opčine. Trobojnici so namreč sestavljale italijanske in slovenske barve, povezoval pa ju jo tržaški grb - helebarda. Preprosta, a učinkovita metafora, ki je prav vsakomur dala jasno vedeti, da na Opčinah, v tržaški občini, živijo tako Italijani kot Slovenci. Nič novega, seveda. Nekoliko manj običajno je morda to, da sta trobojnici simbolizirali uraden dogodek Občine Trst - odprtje novega krožišča. In da sta trakova prerezala dva občinska odbornika, Italijan Andrea Dapretto in Slovenec Edi Kraus.
Na novo krožišče, ki bi pospešilo promet sredi vasi, so Opčine čakale skoraj dvajset let, je uvodoma spomnil predsednik vzhodno-kraškega rajonskega sveta Marko Milkovic: zamisel zanje se je namreč porodila sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, pod županovanjem Riccarda Illyja. Šele leta 2009 so (pod Dipiazzovo upravo) namestili začasno krožišče, junija lani pa končno začeli z deli. Po 13 mesecih in naložbi, vredni 470.000 evrov, so Opčine dobile krožišče, ki ga krasi gredica z vrtnicami, sivko in kraškim kamnom, a tudi nove pločnike, cestišče in »preprosto, a všečno osvetljavo«. Vse to naj pripomore k oživitvi Opčin in njihovih trgovin, je zaželel predsednik, ki meni, da bo tudi uvedba poceni parkirnin prispevala svoje. Marsikateri openski trgovec ve namreč povedati, da parkirišča pred njihovimi obrati zasedejo avtomobili, ki jih lastniki parkirajo preden se odpravijo za ves dan v mesto ...
Pred rezom traku, pri katerem so sodelovale tudi narodne noše, je bil čas še za blagoslov domačega župnika Franca Pohajača, ki je boga prosil, naj blagoslovi tako krožišče kot voznike in »nas tudi nauči obzirnosti do ostalih souporabnikov«. Ljudje (v zgodnjih večernih urah jih resnici na ljubo ni bilo veliko) so se nato sprehodili po novo tlakovanih cestah, prisluhnili Godbenemu društvu Prosek, Kraškim ovčarjem in drugim skupinam, si ogledovali stojnice s kraškimi dišavnicami in kamnitimi izdelki, ali si privoščili večerjo ob mizah, ki so ob tej priložnosti stale tudi na pločnikih.