»Komunisti so me imeli za kolaboracionista«

Rafko Dolhar, ki danes praznuje osemdeset let, je bil protagonist tržaške politike v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je bil – ob glasnih protestih desnice – za občinskega odbornika prvič izvoljen slovenski socialist, nekdanji partizan Dušan Hreščak. Dolhar iz stranke Slovenske skupnosti (SSk) nosi zaslugo za prve dvojezične cestne table v tržaški občini (Križ, Trebče in Bazovica), ni pa mu uspelo poimenovanje vsaj nekaterih ulic po zaslužnih slovenskih osebnostih. V intervjuju za Primorski dnevnik se spominja, kako so ga komunisti zmerjali za kolaboracionista, ker je sodeloval s takratnimi demokristjani, ki so danes – ironija usode – sestavni del Demokratske stranke, v kateri so tudi nekdanji komunisti. Dolhar se je umaknil iz aktivne politike, ko je na volitvah prevladala Lista za Trst in ko so z njo sklepali politično-upravna zavezništva socialisti in tudi njegova SSk. Dolhar se ni več prepoznaval v politični usmeritvi svoje stranke, ki je bila takrat razdeljena na t.i. katoliško strujo (vodil jo je Drago Štoka) ter na t.i. laično strujo, ki ji je načeloval prav Dolhar in kateri je pripadal tudi poznejši deželni svetnik Bojan Brezigar. Današnji slavljenec, ki je doma iz Kanalske doline, živi pa v Trstu, je prepričan, da te razlike v SSk še vedno obstajajo, čeprav niso več tako izrazite kot nekoč. V SSk po njegovem sobivata pravoverna in laična komponenta. Slednja si prizadeva, da bi slovenska stranka postala sprejemljiva za vse Slovence, torej tudi za levico. Dolhar je vsekakor prepričan, da so bile prve levosredinske uprave v Trstu prelomnega pomena ne le za mesto, temveč tudi za Slovence.