Pouk slovenščine na italijanski šoli

Sklad Libero in Zora Polojaz in Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) sta izdala dvojezično publikacijo z naslovom Pouk slovenščine: raziskava o poučevanju slovenščine na italijanski šoli v Trstu/A scuola di sloveno: una ricerca sull'insegnamento dello sloveno in una scuola italiana di Trieste, ki vsebuje raziskavo Norine Bogatec in Veronike Lokar o izkušnji štiriletnega poučevanja slovenščine kot drugega tujega jezika Evropske unije na italijanski večstopenjski šoli Iqbal Masih na Melari, kjer so na prošnjo staršev slovenščino uvedli v šolskem letu 2009/2010.
Publikacijo so predstavili 15. decembra v Tržaškem knjižnem središču, kjer se je z avtoricama raziskave pogovarjal ravnatelj Večstopenjske šole Sv. Jakob Marijan Kravos. Slednji je knjigo označil za povsem naravno nadaljevanje sodelovanja sklada Polojaz s šolami, ki se je začelo pred več kot desetimi leti, obenem je to obvezna etapa na poti, o kateri gre upati, da bo še dolgo trajala in se razširila tudi na druge italijanske šole. Drugače publikacija obsega tri dele: uvod izpod peresa ravnatelja šole Iqbal Masih Andrea Avona, pričevanje učiteljic, ki so oblikovale in razvile didaktični model pouka slovenščine kot drugega tujega jezika (to so Christina Biber, Irina Moira Cavaion, Nastja Colja, Barbara Kosmina in Kristina Kovačič), ter analizo rezultatov raziskave med učenci pouka slovenščine in njihovimi starši, ki obsega osrednji del publikacije.
Po besedah avtoric Norine Bogatec in Veronike Lokar iz raziskave med drugim izhaja, da skoraj polovica učencev bi želela pouk slovenščine že na osnovni šoli, več kot polovica pa želi nadaljevati s učenjem slovenščine, kar kaže na zadovoljstvo učencev in na to, da so prišli do spoznanja, da je učenje slovenščine koristno. Le slaba tretjina učencev je imela večje učne težave, tri četrtine učencev pa so kot največjo težavo navedli rabo slovenščine v okolju. Kar se tiče staršev, pa so vsi bili zadovoljni s kakovostjo učenja slovenščine, predvsem glede metodologije, ki je temeljila na komunikaciji v jeziku. Zadovoljni so bili tudi, da se otroci radi in z lahkoto učijo slovenščine, zelo prijetno pa je presenetilo tudi, da so starši pouk slovenščine pojmovali kot možnost, ki jim je dana in je nočejo izgubiti, več kot polovica staršev pa se je navezovala tudi na svoje slovenske korenine.