Branjevke in branjevci na Trgu sv. Antona ujeti v sredino prenove

Na Trgu sv. Antona se vsakdanja tržnična živahnost že mesece odvija v nenavadnih razmerah. Tam, kjer so nekoč mimoidoči brez razmišljanja zavili med stojnice po svežo zelenjavo, sadje ali cvetje, danes pot vodi skozi labirint gradbenih ograj, zoženih prehodov in hrupa delovnih strojev. Branjevci in branjevke so dobesedno ujeti v sredino prenove: z ene strani jih zapirajo delavske ograje, z druge zabojniki za odpadke, vmes pa le ozki, pogosto težko prehodni koridorji, ki jih obiskovalci zlahka spregledajo.

Dostop do tržnice je že tri mesece pravi preizkus potrpežljivosti in orientacije, pravijo obupani branjevci. Tudi redni kupci, ki so jih obiskovali leta, danes pogosto opustijo svoj namen. Nekateri prehod najdejo šele po nekaj minutah iskanja, drugi se preprosto obrnejo, pravijo branjevci. Posledice so jasne: promet je močno upadel, pri nekaterih tudi za polovico ali celo do 60 odstotkov.

»Ni strank, nima smisla čakati,« je povedala Licia Furlan, ki smo jo ujeli, ko je tržnico zapuščala že malo po poldnevu - precej prej kot običajno. Kot pravi, so branjevci praktično odrezani od mesta. »Zveste stranke še pridejo, ampak naključnih kupcev ni več. Ti so tisti, ki nas rešujejo, a to ni dovolj,« je povedala sogovornica, ki sicer ni naklonjena predvideni vrnitvi na Ponteroš (Rusi most), saj je prepričana, da hodi skozi Trg sv. Antona v normalnih razmerah veliko več ljudi. »Odkar novi most povezuje Ulici Trento in Cassa di Risparmio, ljudi na Ponterošu ni več,« je dodala prodajalka cvetja.

Naveličana gradbišča in z njim povezanih težav je branjevka Sandra Stopar, ki za razliko od kolegice komaj čaka, da se vrne na Ponteroš. Prepričana je, da je tista lokacija zaradi zgodovinske vloge primernejša od sedanje. Najhuje pa je pri stojnicah ob ograji pred cerkvijo Sv. Antona Novega, kjer je dostop skoraj onemogočen. Tamkajšnji prodajalci opisujejo občutek izoliranosti sredi gradbišča. Čeprav prenova poteka po načrtih in naj bi bila končana letos poleti, se za ljudi, ki tam delajo, zdi prepočasna in predvsem preveč kaotična.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.