Cvetje, jagode in domači pridelki na trasi predvidene žičnice

Iz Gašperetov nad Furlansko cesto ni slišati prometa ali mestnega hrupa. Pod Staro goro v gozdu Boved nad svetilnikom včasih privozi vlak, ki skoraj neopazno zapušča Trst. Okrog dvajset hiš se na sončni strani hriba ozira proti njivam, nekoč vinogradom, kjer na občinskem predhodnem načrtu teče rdeča črta žičniške povezave med Starim pristaniščem in Opčinami. Šum jeklenih vrvi in preskakovanje kabin ob vsakem nosilnem stebru bi že sama posebej zmotila naravno okolje, v katerega sam človek več kot dve stoletji stopa s spoštovanjem. Na težje dostopnem območju, ki sodi v zaščitena območja Natura 2000, je že dve stoletji prisotna družina Bevilacqua, ki je nekoč gojila trte, danes pa se na njivah posveča gojenju cvetja, gozdnih jagod in drugih pridelkov, ki rastejo v sozvočju z okoljem. Le dve tibetanski kozi sta prišli iz daljnih krajev, a sta se takoj prilagodili okolju. »Še najraje jedo bršljan,« je povedal Savino Bevilacqua, upokojeni tiskar Primorskega dnevnika, ki nas je povabil na ogled svoje zemlje.

Ureditev žičniške povezave bi za kmetijsko dejavnost na Gašperetih, kot za marsikoga, ki živi na načrtovani progi, pomenila razlastitev zemljišč. Tako izkušnjo je Bevilacqua doživel, ko so pri Furlanski cesti uredili večje parkirišče in razlastili 1500 kvadratnih metrov. Zemljo je občina odkupila za 33 centov evra na kvadratni meter. Pred tem pa so izvedenci obiskali kraj in ocenili izvedljivost projekta. Lastniki zemljišč na Gašperetih so pred kratkim prejeli obvestilo, da jih bo sredi oktobra obiskala komisija izvedencev, ki si namerava ogledati zasebna zemljišča ter »opraviti merjenja in ocenjevanja, namenjena spremembi prostorskega načrta za javno in turistično mobilnost iz severnega vhoda v mesto.« Beri, za ureditev žičniške povezave.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.