»Dokazov o škodljivih učinkih živega srebra na zarodek nismo potrdili«

Zgodba živega srebra v Tržaškem zalivu je strokovnjakom dobro znana, na to temo so izvedli že več ambicioznejših študij. Območje tako skrbno nadzorujejo zaradi dolgoletnega vpliva idrijskega rudnika. Kako je to mogoče, saj rudnik vendar ni tako blizu in že četrt stoletja ne obratuje več? Za »navadne smrtnike« je to manj znano poglavje.

Za izčrpnejši opis smo zato prosili dr. Mileno Horvat, vodjo Odseka za znanosti o okolju na Inšitutu Jožefa Stefana v Ljubljani, ki je tudi na čelu pomembne triletne raziskave o prenosu živega srebra iz Idrije prek Soče do Tržaškega zaliva, ki se je začela oktobra lani.

Tržaška univerza je pred nedavnim objavila študijo o koncentraciji živega srebra v laseh prebivalcev območja ob Tržaškem zalivu. Raziskovalci so prišli do zaključka, da je ta kljub zaskrbljenosti pod opozorilno mejo Svetovne zdravstvene organizacije. Nosečnicam so vsekakor svetovali, naj ribe, ulovljene v zalivu, zaužijejo največ enkrat tedensko. Nas to lahko pomirja?

Rezultati te študije potrjujejo že znano dejstvo, da ljudje, ki uživajo več morske hrane, zlasti ribe, bodo imeli v svojih telesih več živega srebra. V tem pogledu populacija na območju Tržaškega zaliva ne odstopa od drugih delov Sredozemskega morja. Pravzaprav so koncentracije pri tej raziskavi primerljive oziroma nižje od tistih, ki so jih izmerili v drugih delih Sredozemlja, na primer v Južni Italiji, Grčiji, Španiji, na Hrvaškem ...

Med različnimi študijami, ki so bile izvedene na tem območju, je zlasti pomembna zelo obsežna raziskava, ki so jo leta 2007 izvedli v okviru evropskega projekta PHIME, in sicer na najbolj občutljivi populaciji, torej nosečnicah, da bi ocenili povezavo med izpostavljenostjo živemu srebru zaradi uživanja hrane in razvojem otrokovega živčnega sistema. Pri uživanju rib gre za izpostavljenost organski in najbolj nevarni obliki živega srebra, torej metilirani obliki, ki jo na kratko zapišemo kot MeHg. Ta oblika zlahka prehaja biološke membrane, zlasti zaskrbljujoč je prehod preko placente do zarodka in potem naprej v možgane.

Za razliko od omenjene tržaške študije, kjer so analizirali samo lase, je bila izpostavljenost nosečnic in zarodka ocenjena z analizo živega srebra v laseh, urinu, krvi matere, materinem mleku ter popkovni krvi. V nasprotju s pričakovanji je študija PHIME pokazala obratno razmerje med ravnmi izpostavljenosti živemu srebru in razvojno motoričnimi rezultati otrok po 18. mesecu starosti. Dokazov o škodljivih učinkih živega srebra na kognitivne in jezikovne rezultate pri teh koncentracijah in starosti torej nismo potrdili.

Nedavna študija Univerze v Trstu omenja priporočila Svetovne zdravstvene organizacije, ki veljajo za nosečnice in ne za splošno prebivalstvo. Žal tega večina objav na tem področju ne upošteva, zato pogosto priporočila za nosečnice uporabijo tudi za splošno prebivalstvo, kar lahko marsikoga odvrne od zdrave prehrane, v kateri so tudi ribe in morski sadeži.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.