Četrtek, 08 december 2022
Iskanje

Humanitarna pomoč s terminala Fernetiči v Ukrajino

Špeditersko podjetje, pri katerem dela rusko in ukrajinsko govoreče osebje, se je takoj angažiralo ter organiziralo prevoz več ton blaga in živil

8. mar. 2022 | 8:45
Dark Theme

Kmalu po vdoru ruske vojske v Ukrajino je postalo jasno, da povzroča vojna obsežno humanitarno katastrofo, največjo begunsko krizo v Evropi po letu 1945. Na tovornem terminalu pri Fernetičih so takoj, med prvimi na Tržaškem začeli zbirati humanitarno pomoč za ukrajinsko prebivalstvo.

Pri špediterskem podjetju Alfa Spedizioni, ki se že od 70. let prejšnjega stoletja ukvarja z izvozom in uvozom blaga zlasti iz Rusije in Ukrajine, je humanitarna dejavnost nenadoma postala prioritetna. V podjetju, ki ga vodi Ukrajinka Nina Monastirecka, je zaposleno rusko in ukrajinsko govoreče osebje: naglo so začeli zbirati pomoč in širiti glas, tako da jim je na prvo tovorno vozilo kmalu uspelo natovoriti 3,5 tone humanitarne pomoči. Tovornjak je odpotoval proti ukrajinski meji. »Na drugega smo natovorili osem ton, na tretjega pet ... Pravkar zapiramo že peto tovorno vozilo, v njem je deset ton blaga in živil. Namenjeno je v Lvov: komaj bo mogoče, se bomo lotili spet nove pošiljke,« je včeraj popoldne povedala Nina, ki že 25 let živi v Italiji, po rodu pa je ravno iz ukrajinskega Lvova oziroma Lviva.

Na sedežu podjetja Alfa na tovornem terminalu pri Fernetičih zbirajo pomoč še naprej, vsaj ta teden, vsak dan razen nedelje med 8.30 do 18.30. Iz Ukrajine so jim sporočili, da ne potrebujejo več oblačil, temveč hrano, zdravila, higienske (plenice, milo, zobne ščetke in paste ipd.) in medicinske pripomočke (na primer tudi brizgalke, razkužila, povoje, vato).

Do tod operativna plat. Nino pa smo ob tem vprašali, koga ima v Ukrajini. Razne sorodnike in prijatelje ima v Lvovu, njena mati, sestra in nečaki pa živijo v regiji Zaporožje, nedaleč stran od jedrske elektrarne, ki so jo pred dnevi z obstreljevanjem zavzeli ruski vojaki. »Mame in sestre nisem slišala že pet dni, povezave so prekinjene. Pišem jim sporočila in čakam,« je bila nadvse zaskrbljena. Nekaj sorodnikov iz Lvova pravkar prihaja k njej v Trst, »upam, da bom kmalu objela tudi svoje nečake,« je pristavila.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava