Kaj je pomenilo služiti vojaški rok

Italija je obvezni vojaški rok ukinila pred več kot dvajsetimi leti. Marsikdo danes sploh ne ve, za kaj gre, kdor ga je opravil, pa ima nanj posebne spomine, včasih prijetne, vezane na prijateljstva, ki so se zlahka pletla v vojašnicah, včasih manj prijetne zaradi domotožja ali strogosti usposabljanja. Veliko let je bilo služenje vojaškega roka obvezno za polnoletne državljane, nato so z ugovorom vesti uvedli socialno koristna dela za tiste, ki si niso želeli vojaške izkušnje, nazadnje pa ukinili oboje.

Na tiste čase, ko je Italija, podobno kot druge evropske države, zlasti tiste, ki so mejile na vzhodno Evropo, z večjo vojsko ohranjala bojno pripravljenost, spominja razstava Voci della guerra fredda, ki bo na ogled do 12. aprila v Mestnem muzeju vojne za mir Diego de Henriquez. Dvorano v prvem nadstropju so opremili z interaktivnimi totemi in z njimi pripravili pravo pot po spominih na vojaški rok, od rekrutiranja do šole za častnike, nalog alpincev, spravljanja bunkerjev in odpusta. Na ogled so tudi pograd, uniforma, pribori za osebno nego in drugi predmeti.

Tudi slovenske zgodbe

»V pogovoru s svojimi dijaki in dijakinjami sem ugotovil, da ne poznajo vojaškega roka. Ko sem jim svetoval, naj vprašajo starše, pa sem prišel do spoznanja, da ga tudi med starši večina ni doživela,« je povedal profesor na italijanski drugostopenjski srednji šoli Deledda-Fabiani Massimo Sgambati, ki je z Lorenzom Jelenom zbral pričevanja in uredil razstavo. Pred kamero in mikrofon sta povabila 21 bivših vojakov. Med njimi niso samo Italijani oziroma italijanski državljani, ki so vojaščino opravili v Italiji, ampak na primer tudi Franc Primožič, Slovenec iz Kamnika, rojen v Pevmi leta 1924, ki je bil pri 18. letih prisilno mobiliziran v nemško vojsko, kasneje pa je pristopil k ruskim partizanom in nato k 2. tankovski brigadi Titove armade.

Ter Jože Bartolj, Ljubljančan, rojen leta 1969, ki je devet mesecev služil kot graničar na slovensko-italijanski meji pri Sežani. Najbolj številne so zgodbe Tržačanov in Goričanov, ki so vojaški rok služili v drugih italijanskih deželah.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku