Očistili bodo šesterico tržaških potokov

Med Osapsko reko in izvirom Timave morda ni pravih rek, Trst in njegovo predmestje pa sta polna potokov, četudi večkrat nevidnih. Geografska in demografska rast za časa avstro-ogrskega cesarstva sta botrovali temu, da je bil velik del teh potokov prekrit, postali so neviden del tržaškega podzemlja. Na mnogih predmestnih lokacijah so ti vodotoki še odkriti in v kolikor toliko naravnem stanju.

Za pokrite odseke, ki so postali nosilni element infrastrukture za odvajanje deževnice, je pristojno komunalno podjetje AcegasApsAmga, Občina Trst pa nosi breme upravljanja in čiščenja odkritih potokov ter drugih objektov za zbiranje deževnice, ki niso povezani na odvodno omrežje. Nedavne ujme z intenzivnimi padavinami so na Občini Trst poskrbele za intenzivnejše zavedanje o potrebi po vzdrževanju tudi te infrastrukture. Mestna vlada Občine Trst je med božičnimi počitnicami med spletnim zasedanjem odobrila načrt za izredno vzdrževanje šesterice tržaških potokov. Načrt, vreden 90.000 evrov, je financirala Dežela FJK. Dela naj bi predvidoma trajala 180 dni.

Najdaljši potok na spisku je Ključ, ki teče od vznožja Katinare do tržaškega Starega pristanišča. Odkriti odsek se razvija med zelenjem pod Rocolom, ob stari železniški progi med Trstom in Opčinami. Tam namerava Občina Trst naročiti čiščenje oziroma vzdrževanje struge na 650-metrskem odseku vzhodno od Ulice Cumano, nedaleč od Muzeja de Henriquez. Ključ je v italijanščini poznan kot Settefontane, po katerem je poimenovana istoimenska ulica. Potok se izliva v predelu Starega pristanišča, ki se nahaja najbližje tržaškemu mestnemu jedru. Največ preglavic postavlja Občini Trst sicer prav zakriti del, pred časom je župan Roberto Dipiazza izpostavil, da so v potoku nastali »zamaški«. Ti naj bi tudi povzročali poplave v Ulici Mazzini, je dejal pred meseci.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.