Pol stoletja udarniško negujejo vrednote NOB

Petdeset let. Toliko jih je v četrtek, 10. novembra, slavil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Pomemben jubilej bodo ustrezno proslavili prihodnje leto. Kako, ostaja še ovito v tančico skrivnosti. Priprave na veliki praznik so stekle že pred pandemijo, vendar je slednja vse upočasnila. Virus ni prizanesel niti pevcem, pa tudi vajam so se morali zaradi prepovedanega združevanja dolgo odreči. Nato je po zboru marca letos udarila še prepoved dostopa do društvenega sedeža v nekdanjem begunskem naselju na Padričah, kjer so pod ključem ostale tudi note in druga oprema. »Začasni« dom so si danes zagotovili v Kulturnem domu na Proseku, kjer ob torkih potekajo pevske vaje. V takih razmerah se res s težavo sproščeno in kreativno posvečajo načrtovanju tega, kar so si zamislili, je zaupala predsednica Rada Cergol.

NOB IN ODPORNIŠKO GIBANJE

Pred petdesetimi leti se je 10. novembra zboru pridružilo 65 pevcev, včlanjevanje pa se je na naslednjih vajah kajpak nadaljevalo. Od teh, ki so v zborovskih vrstah prehodili petdesetletno pot, je tudi pevec in violinist Paolo Kranjec, ki še vedno aktivno poje in sodeluje od tistega daljnega novembrskega dne.

Zamisel o ustanovitvi TPPZ se je porodila sicer že veliko prej, na velikem partizanskem srečanju v Bazovici leta 1967. Leta 1972 je prva skupina pevcev-borcev nastopila v Kijevu in Volgogradu, kjer je na odru zapela več slovenskih, italijanskih in ruskih revolucionarnih pesmi, uradno pa je TPPZ nastal šele 11. februarja 1973 na ustanovnem občnem zboru v Trebčah. Leta 1984 se je zbor poimenoval po narodnem heroju Pinu-Pinku Tomažiču. Prvi dirigent in hkrati eden od ustanoviteljev zbora je bil Oskar Kjuder, ki je vodil nad sto pevcev dobrih 25 let, štafetno palico pa je za njim leta 1997 prevzela Pia Cah, ki vodi zbor še danes.

Glavni cilj zbora ostaja po 50 letih nespremenjen – prenašanje izročila narodnoosvobodilnega boja in odporniškega gibanja, ohranjanje partizanske pesmi ter posredovanje idealov miru, bratstva in enakopravnosti med narodi. Zbor goji partizansko pesem, ki nam je najbližja: od pesmi španske državljanske vojne do naših, slovenskih, jugoslovanskih in italijanskih partizanskih pesmi in pesmi odporništva drugih evropskih narodov.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.