»Pravo grožnjo za demokracijo predstavljajo tehnološki giganti«

»Ali je umetna inteligenca dobra ali slaba, ni pravo vprašanje. Vprašati se moramo, kakšno družbo želimo? Kako bomo sobivali in katere so naše vrednote? Šele nato se bomo lahko vprašali, kako nam lahko tehnologija pomaga pri doseganju naših ciljev.« S temi besedami tunizijska politična analitičarka in raziskovalka na francoski univerzi Science Po Asma Mhalla hitro in zelo pragmatično opravi z dilemami, ki zadnja leta polnijo javne debate o uporabi umetne inteligence (UI). Hkrati pa opozarja, da pravo grožnjo za demokracijo predstavljajo tehnološki giganti, ki z razvojem tehnologij oblikujejo našo prihodnost, a brez naše vednosti, dovoljenja in javne razprave.

Mhalla je bila v torek gostja otvoritvenega večera festivala Scienza e virgola, ki ga prireja tržaška visoka šola za napredne študije Sissa. V polnem gledališču Miela se je z njo pogovarjal pisatelj Paolo Giordano, ki je tudi umetniški vodja festivala. V ospredju njunega izredno bogatega in zanimivega dialoga je bila raziskovalkina knjiga Tehnopolitika, s podnaslovom Kako nas tehnologija spreminja v vojake, v kateri je Mhalla ubesedila sicer nevidno delo t. i. big tech, ki pa ima konkretne posledice na naša življenja. Mhalla zato meni, da je tehnopolitika tema, s katero bi se morali ukvarjati kot družba.

Mlada raziskovalka se sicer ne ubada s tehnično platjo tehnologije, pač pa s politično agendo, ki stoji v ozadju in katere cilj je preoblikovati ter nato okrepiti moč in nadzor nad družbo s pomočjo države. To trenutno počneta ZDA in Kitajska, kjer tehnološka podjetja sodelujejo z vlado z namenom, da čim bolj oslabita demokracijo in z njo povezani družbeni dogovor.

»Noben slučaj ni, da so ob prisegi predsednika ZDA Donalda Trumpa v prvi vrsti sedeli Elon Musk, Mark Zuckerberg, Jeff Bezos in drugi ‘fantje’ iz Silicijeve doline, saj njihova podjetja niso ponudniki programov in aplikacij, ampak so hibridne entitete, ki v politiki nastopajo kot pomembni ideološki igralci,« je dejala Mhalla, ki v svojih raziskavah dokazuje, kako UI prek družbenih omrežij vpliva na našo zavest, da bi dosegla kognitivno oblast.

»Vmes se mi zgražamo in komentiramo, Trump pa s svojim plazom izjav preusmerja pozornost od tega, kar pravzaprav počne: spreminja delovanje državnih institucij, uničuje delitev oblasti in medije. Cilij Muskovega urada za vladno učinkovitost – Doge je ustvariti algoritemsko državo, kjer ni prostora za izobraževanje, podnebje, pravičnost ... Ljudje so le številka, bitja brez lastne eksistence,« je odločno dejala Mhalla, ki meni, da je za tehnološke velikane v tem procesu dehumanizacije družbe demokracija največja ovira.