Repen: zgled integracije ali spalno naselje?

Zgled integracije, vas, ki neguje slovensko tradicijo in v katero se je od drugod priselilo več Slovencev kot kjerkoli drugje, ali spalno naselje, kjer je za razliko od prejšnjih let integracije manj oz. vas visokih izobražencev, kjer pa so zmanjkali tradicionalni poklici? Morda vse to hkrati je Repen, vas, ki jo je geograf Milan Bufon, avtor knjige Ethnos in topos, v intervjuju za Primorski dnevnik označil za kraj, kjer se je v zadnjem obdobju priselilo več Slovencev oz. kraj, ki je skupaj z Gročano in Prebenegom ohranil največji odstotek prisotnosti pripadnikov slovenske narodnosti.

Kako pa krajani vse to dojemajo oz. doživljajo? Ob pozitivnih ocenah glede priljubljenosti Repna kot bolj odročne in pristne kraške vasi ter ugotovitvi, da se je določeno število italijansko govorečih občanov dejavno vključilo v krajevno življenje in se tudi naučilo slovenskega jezika, pa tudi ugotovitvi o še vedno prisotni določeni navezanosti na zemljo pa so iz pogovorov s krajani prišle na dan tudi manj sončne plati realnosti. Tako se je Repen iz vasi kamnosekov spremenil v vas inženirjev, novinarjev, odvetnikov in drugih izobražencev, stari tradicionalni poklici pa so malodane izginili. Živine je komaj za vzorec in čeprav v manjši meri je tudi tu prišlo do prodaje zemlje za novogradnje. Res je, da se je v vas priselilo sorazmerno veliko število slovenskih družin, priseljenih italijansko govorečih družin pa naj bi bilo še enkrat toliko. Poleg tega naj bi bilo v primerjavi s preteklostjo manj integracije, saj je za mnoge Repen le spalno naselje.

Nekateri slovenski »priseljenci« pa so poudarili, da se v krajevni stvarnosti lepo počutijo. Kdor se je priselil že pred desetletij, se počuti, kot da bi se tu že rodil, mlajše družine pa so ustvarile lepo skupnost, otroci se na vaškem trgu igrajo kot enkrat, sproščeno in varno, saj nanje vedno kdo pazi, kar daje lep občutek.

Več v nedeljskem Primorskem dnevniku.