S podjetniško kulturo nad smrti na delovnih mestih

Minilo je že 21 let od tistega prekletega 21. julija zjutraj, ko je v tovarni testenin Pasta Zara na obronkih Milj izgubila življenje 26-letna delavka Marianna Di Domenico. Danes so se je, kot vsako leto, med občuteno svečanostjo pred vhodom v današnjo tovarno konglomerata Barilla (ki je medtem odkupil tovarno Pasta Zara), spomnili sindikat CGIL, svojci, združenje poškodovanih na delu Anmil, Občina Milje in predstavniki strank ter civilne družbe.

Svečanost je tudi letos priredil oddelek Nidil sindikata CGIL, torej zastopniki »novih identitet dela«. V te spadajo tudi zaposleni v agencijah za posredovanje dela, kategorijo, kateri je pripadala prav Marianna Di Domenico. V imenu Nidila je spregovoril njegov tržaški sekretar Nicola Dal Magro. Poudaril je, da je sicer FJK med deželami, kjer je število smrti na delu podpovprečno, kar pa še ne pomeni, da je stanje dobro. Spomnil je na letošnje smrti na delu na pordenonskem in goriškem, kjer je stanje slabše kot v drugih pokrajinah FJK, a tudi na mlade vajence, ki umirajo na delu.

V današnjem gospodarskem sistemu umirajo predvsem prekarni delavci in tisti, ki delajo preko agencij za posredovanje dela. Obregnil se je ob »gospodarske modele, ki ubijajo« in raje kot na kakovostno delo, ciljajo na »čim večji prihranek«. S temi pojavi se ne bomo soočali le preko birokracije in odločb, treba bo spremeniti podjetniško kulturo, je ocenil. Nenazadnje je omenil dostavljavce hrane, ki v teh toplih dneh niso oproščeni dela, temveč dobivajo od podjetij nagrade za dostave v najbolj neznosnih urah.