Sto let Teddyja Rena

Teddy Reno, verjetno najbolj popularen tržaški pevec in glasbeni podjetnik, slavi danes sto let. V Trstu je bil takoj po drugi svetovni vojni znan z vzdevkom »il mulo Ferruccio«. Tisto je bilo njegovo pravo ime.

Rodil se je 11. julija 1926 kot Ferruccio Merk, sin inženirja aristokratskih avstroogrskih korenin in matere židovskega porekla. V Trstu je obiskoval osnovno šolo, nato gimnazijo, dokler ni moral med drugo svetovno vojno z družino pobegniti iz mesta.

Tista svoja burna najstniška leta je obudil pred več kot dvema desetletjema v hotelu v središču mesta v pogovoru ob prisotnosti družinskega prijatelja Andra Merkuja. »Ko sem bil star 17 let, smo bili primorani zapustiti Trst. Mama je imela srečo. Obvestili so jo, da nacisti iščejo Žide. Na vrat na nos je pobrala, kar je imela pri roki, srečno dobila dostavno vozilo in zbežala sva do močvirnatega Comacchia ter se izognila vlaku, ki je druge, manj srečne Žide, odpeljal v Dachau.« »V Comacchiu smo se poldrugo leto skrivali. Čas sem si kratil s poslušanjem zavezniškega radia. Tako sem spoznal Franka Sinatro, se zaljubil vanj in začel peti njegove pesmi.«

»Ko sem se po koncu vojne vrnil v Trst, sem izkoristil znanje angleškega jezika in postal prevajalec polkovnika Jacobssona ter sodeloval pri organizaciji koncertov za ameriške vojake,« se je spominjal.

»Prav eden teh koncertov je zaznamoval, spremenil in trajno označil moje življenje. Orkester Teddyja Fosterja je ostal na predvečer koncerta brez pevca, operirali so ga na slepiču. Pa sem se ponudil, da bi ga zamenjal. Foster me je podcenjevalno pogledal in začel skoraj nejevoljno igrati na klavir. Kaj kmalu je sprevidel, da moj ’Sinatrov’ I Dream of You ni od muh, in da znam bolje peti kot njegov profesionalni pevec.«

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.