Toplotni valovi negativno vplivajo na človeško zdravje

Vse intenzivnejši toplotni vali imajo za človeško zdravje vse hujše posledice. To je bilo slišati na interaktivnem posvetu o vplivu povišanih temperatur na človekovo zdravje Transformative Heat Health Science, ki ga v teh dneh prireja svetovna akademija znanosti Unesco TWAS v sodelovanju s fundacijo Rockefeller v prostorih hotela Savoia Excelsior Palace. Na enem mestu so zbrani raziskovalci iz glavnih svetovnih znanstvenih središč, skupaj in interdisciplinarno obravnavajo aktualno temo ter postavljajo temelje nove veje znanosti. Šestdeset mednarodnih strokovnjakov na delavnicah obravnava vprašanja in izzive vpliva vročinskih valov na zdravje oz. reševanje zdravstvenih težav in kriz, povezanih z vročino.

Ko se družba izogiba pogovora o podnebnih spremembah, nevarno upravlja s človekovim življenjem. Akademija TWAS, je včeraj povedal njen direktor Marcelo Knobel, si zato prizadeva, da bi tudi na to temo združila raziskovalke in raziskovalce iz celega sveta, zlasti iz južne poloble, kjer je vpliv vročinskih valov posebno občuten. Med najbolj naprednimi državami, ki raziskujejo na tem področju, je Slovenija. Pri Inštitutu Jožefa Stefana je tako do pred kratkim raziskovala Shawnda Morrison, Kanadčanka z družino na Primorskem.

Najprej v Ljubljani, kasneje pa tudi na Univerzi na Primorskem, se je klinična kineziologinja posvečala raziskovanju vpliva vročinskih valov na termoregulacijo in preprečevanju toplotne obremenitve, zlasti pa temu, kako telesna dejavnost v vročih in vlažnih razmerah vpliva na ranljive skupine prebivalstva, kot so majhni otroci in starejši odrasli.

»Ti so posebno izpostavljeni boleznim in poškodbam. Pred leti je Slovenijo zajel obširen gozdni požar, ki je z vročinskim valom povzročil hude posledice na zdravju številnih prebivalcev. Astmo, tveganje za možgansko kap in veliko drugega. Med posledicami pa je tudi prekomerna teža,« pravi Morrison. Slovenija vodi eno najdaljših in najbolj celovitih podatkovnih zbirk o telesni pripravljenosti otrok na svetu, je dodala, »ugotavljamo, da se v poletnih mesecih, ko otroci niso v šoli, njihova telesna dejavnost in posledično tudi telesna pripravljenost zmanjšata«. Kljub temu je Slovenija dober zgled za druge države, ker ji okolje to dovoljuje.